Varovanja in obnavljanja so potrebni tako monumentalnejši spomeniki ... Foto: RTV SLO
Varovanja in obnavljanja so potrebni tako monumentalnejši spomeniki ... Foto: RTV SLO
Restavratorji vračajo čar starim predmetom.
..., kot predmeti, ki so jih nekoč uporabljali v vsakdanjem življenju.

Podlaga razprave, ki bo potekala v mali dvorani državnega sveta RS, bosta zbornika ljubljanske filozofske fakultete (FF) Dediščina v očeh znanosti in Dediščina v rokah stroke. Kot kažejo razprave v omenjenih publikacijah, ima tako ohranjanje kot raziskovanje dediščine v zadnjem desetletju po Evropi in svetu pomembno mesto v raziskovalnih praksah humanističnih in družboslovnih ved. Po prepričanju organizatorjev pa je tovrstnih refleksij v slovenskem prostoru premalo.

Na razpravi, ki bo potekala pod vodstvom dekana FF-ja Božidarja Jezernika, bodo svoje misli predstavili državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Jelka Pirkovič, direktor direktorata za varovanje kulturne dediščine na tem ministrstvu Damijan Prelovšek, Rajko Muršič z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF, Živa Deu s fakultete za arhitekturo, državni svetnik Tone Peršak in državna poslanka Majda Širca.

Kaj ponujata zbornika
V zbornikih filozofske fakultete je mogoče najti spoznanja avtorjev, ki so svoje misli predstavili na znastvenem srečanju Kako misliti dediščino? Tega je pred dvema letoma organiziral Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF pa je publikaciji izdala septembra in oktobra letos v zbirki Županičeva knjižnica.

Razprave nudijo vpogled v podobo institucij za varovanje dediščine, ob tem pa kažejo, da sicer mreža muzejev, zavodov za varovanje kulturne in naravne dediščine ter zasebna pobuda na Slovenskem zagotavljajo precej kakovostno in učinkovito varovanje predmetov kulturne dediščine, vendar hkrati zaradi pomanjkanja teoretične refleksije celotna dejavnost varovanja večkrat ne more zagotoviti enotnega in multidisciplinarnega pristopa k varovanju.