Oglas
Med nominirance nagrade Mednarodne fundacije Jakova Černikova se je ljubljanski biro vpisal potem, ko sta ameriška arhitekta in letošnja selektorja bienalne nagrade Elizabeth Diller in Ricardo Scofidio njegovo delo prepoznala kot arhitekturne projekte, ki predstavljajo inovativen odgovor na probleme sedanjosti in ki so obenem izziv za prihodnost. To sta namreč kriterija, ki naj bi ju delo, nagrajeno z medaljo Jakova Černikova, izpolnjevalo. Ključen pa je še en kriterij: nominirana so lahko le dela arhitektov, mlajših od 44 let.
"Medtem ko so sorodnosti s kritično teorijo in drugimi področji nedavno vodile arhitekte k odstiranju in ponovnem izpraševanju o kulturni kunstrukciji vsakdanjega operativnega prostora, se kritični izraz arhitekture ni pojavil v celoti niti se ni naravno spojil s svojim vizionarskim izrazom. Potrebujemo novo obliko arhitekturnega aktivizma, ki bo transdisciplinarna; v kateri bosta združeni inspiracija in agitacija; ki bo usmerjala svet skozi grobo zaznavo družbenih, gospodarskih in geopolitičnih sil; ki bo zavzela zakonite, izposojene in ukradene lokacije; katere taktika bo prikrita; ki bo gradila z opeko, črnilom in točkami na ekranu."Kdo je Jakov Černikov?
Jakov Černikov (1889-1951) je bil eden vodilnih predstavnikov klasične avantgarde v arhitekturi. Že zaradi svojega izobraževanja tako v poklicu likovnega umetnika kot tudi arhitekta je bil pravi mož za uresničevanje avantgardistične težnje po vrnitvi umetnosti v družbo ali obratno, po koncipiranju umetnosti kot ene od za življenje nujnih in v tem pogledu produktivnih dejavnosti. Glavno obdobje umetniškega formiranja Jakova Černikova je bilo obdobje študija v Odesi. Diplomiral je sicer šele leta 1925, kot vsestranski načrtovalec bivalnega prostora pa se je izkazal že prej. K temu je pripomogel predvsem izredno širok razpon njegovih zanimanj. Umetniško se je čutil suprematista in je tudi v tem pogledu preučeval zakonitosti geometrijskih ornamentov; pritegnila sta ga tudi konstruktivistična teorija in možnosti uporabe istih elementov v različnih arhitekturnih kontekstih, kar je bilo značilno za sodobno arhitekturo obdobja avantgard; ukvarjal se je z dizajnom in načrtovanjem javnih objektov.
Vrhunec v avantgardni industrijski arhitekturi
Ravno v javni arhitekturi je Černikov zapustil največ. Kot njegovo najznamenitejše delo se pogosto navaja vodni stolp tovarne kablov Krasnij Gvozdilščik (1930/31) in tudi sicer so bila številna njegova dognanja povezana ravno z arhitekturo industrijskih objektov. O slednji je pisal tudi v svojih knjigah 'arhitekturnih fantazij', s katerimi je zaslovel tudi v tujini. Knjige Temelji moderne arhitekture (1929/1930), Konstrukcija arhitekturnih in strojnih oblik (1931) in Arhitekturne fantazije. 101 kompozicija (1933) je bila vir navdiha za številne generacije sovjetskih arhitektov, obenem pa so pojasnjevale miselnost arhitekta, ki je v polju ruske konstruktivistične arhitekture pomenil toliko kot na primer Laszlo Moholy-Nagy in Walter Gropius v kontekstu nemškega Bauhausa ali Le Corbusier in Mies van der Rohe znotraj funkcionalizma.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje