Razstava v Kresiji na ogled postavlja fotografsko-dokumentarno gradivo, arhivske dokumente in raznolika dela študentov akademije (grafike, kipi in video). Gre za pregled zgodovine akademije in izpostavitev del študentov, ki so kasneje postali uveljavljeni umetniki (na primer Jakob Savinšek, Bogdan Borčič, Janez Bernik, Metka Krašovec).

Postavitev je oblikovala profesorica Nadja Zgonik, vsi eksponati, ki bodo na ogled do 2. oktobra, pa so del arhiva ali zbirk akademije. "S pogledom v preteklost se soočamo v prelomnem trenutku; ljubljanska ALU bo tretjič menjala ime. Postala bo Akademija za likovno umetnost in oblikovanje. Obenem se tudi pripravljamo, da se nam končno uresničijo prizadevanja, stara toliko kot akademija sama, da bo v Ljubljani visokošolsko umetniško izobraževanje steklo v novi zgradbi treh akademij," je aktualno dogajanje in prizadevanja opisala Zgonikova.

Obetajo se novi prostori
Akademija za likovno umetnost je bila leta 1945 ustanovljena kot Akademija upodabljajočih umetnosti, na njej pa se je do letos kalilo 2933 študentov. Prvi dekan akademije je bil slikar in grafik Božidar Jakac, prostore pa so prvih 17 let imeli v severnem krilu Poljanske gimnazije. Od leta 1962 se nahajajo na Erjavčevi cesti, trenutno pa potekajo postopki za izgradnjo centra umetniških akademij ob Roški cesti.

Avtoritete ALU-ja
Akademija, ki naj bi se kmalu tudi uradno preimenovala v Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, študentom danes ponuja programe na oddelkih za kiparstvo, slikarstvo, oblikovanje in restavratorstvo. Glavni na oddelku za kiparstvo je Jože Barši, restavratorje vodi Zmago Posega, slikarje Branko Suhy, vodja smeri industrijsko oblikovanje in smeri vizualne komunikacije na oddelku za oblikovanje pa je Milan Pajk. Profesorji in študentje delajo pod dekanatom Bogoslava Kalaša.

Galerijska dejavnost akademije
V sklopu ALU-ja deluje tudi galerija ALU, ki so jo ustanovili ob 20-letnici akademije. Prvo razstavo na njej so odprli marca 1966, na njej pa so bila na ogled dela pedagogov in prve generacije diplomantov. Galerija deluje še danes, saj so jo vmes prenovili, zdaj pa hrani tri zbirke, in sicer Ustvarjalci XX. stoletja, Profesorji in Grafična zbirka ALU.