Arheologi opozarjajo predvsem na dobro ohranjenost vile, saj je poleg Emone, Celeje in Školarice pri Kopru najbolj ohranjena antična stavba, ki so jo do zdaj odkrili na slovenskem območju. Foto: RTV SLO
Arheologi opozarjajo predvsem na dobro ohranjenost vile, saj je poleg Emone, Celeje in Školarice pri Kopru najbolj ohranjena antična stavba, ki so jo do zdaj odkrili na slovenskem območju. Foto: RTV SLO

Podajanje žogice med Darsom in ministrstvom o tem, kdo je odgovoren za zagotovitev sredstev, je precej neodgovorno sprenevedanje.

Slavko Mežek
Najdena vila se odlikuje z bogato opremo, kot so talno ogrevanje, mozaiki in freske. Foto: NN

Zbrani so pristojne opozorili, da je rešitev najdbe, ki ima velik pomen tako za lokalno skupnost kot tudi za celotno regijo, še mogoča in je zato nujno treba najti rešitev. "Banalno bi bilo, da bi tako najdbo zasuli zaradi neodgovornosti Družbe za avtoceste v RS in ministrstva za kulturo, ki ne moreta priskrbeti 150.000 evrov za njeno rešitev," je povedal sklicatelj srečanja Slavko Mežek, predsednik Kulturnega društva Naša Slovenija.

Zbrani krajani in predstavniki kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine so ugotovili, da sta krajevna skupnost Mošnje in občina Radovljica s sklepom o zavarovanju arheološkega najdišča v Mošnjah kot kulturnega spomenika krajevnega pomena naredili vse, kar se je dalo. Tako so prepričani, da je zdaj vse odvisno od države, da prek Darsa ali ministrstva za kulturo najde ustrezno rešitev.

"Najdba starorimske obcestne postaje oziroma vile rustike je izjemnega pomena za zgodovino Slovencev. To je najdba, ki presega zmožnosti občine in ki bi ji morala država posvetiti večjo pozornost, predvsem pa je ne prepustiti poslovni politiki Darsa," je poudaril radovljiški župan Janko S. Stušek, ki se je pridružil mnenju krajanov.

Ministrstvo predlaga začasno zasutje najdbe
Kot predlaga ministrstvo za kulturo, ki z Darsom ne more oziroma ni pripravljeno zagotoviti denarnih sredstev, naj bi najdbo zasuli in jo tako ohranili, da bi jo kdaj pozneje lahko ponovno odkopali. Takšna rešitev pa je za krajane nesprejemljiva, zato ministrstvo pozivajo, da bolj prepričljivo zagovarja že doseženo stopnjo varstva dediščine ob gradnji avtocestnega omrežja.

Grožnja z obrnitvijo na Evropsko unijo
Ob tem Mežek poudarja, da država pozablja, da je podpisnica številnih evropskih dokumentov, med drugim Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine, t. i. Malteške konvencije, ki razširja okvire obveznosti graditeljev avtocest. Kot obljublja, pa namerava društvo Naša Slovenija - Slovenia Nostra, ki je članica evropskega združenja Europa Nostra, če država ne bo našla rešitve, za najdbo o tem obvestiti pristojne organe Evropske unije.

Podajanje žogice med Darsom in ministrstvom o tem, kdo je odgovoren za zagotovitev sredstev, je precej neodgovorno sprenevedanje.

Slavko Mežek