Vidović sodi med najbolj izpostavljene hrvaške filmske igralce. Mlajši gledalci se ga bodo spomnili po hrvaški različici humoristične serije Naša mala klinika, starejša generacija pa ga je spremljala v nadaljevankah Naše malo misto in Velo Misto.
Kot je zapisal Jutranju list, je imel njegov naravni talent za predstavitev zmedenih in upočasnjenih likov imel pridih realnosti, s katerimi se je gledalec zlahka poistovetil. V filmsko umetnost in igro je prinesel nekaj novega. Introvertiranega, sodobnega urbanega antijunaka brez iluzij in poraženca.
Vidno ime hrvaškega filma in gledališča
Nastopil je v filmih, kot so Ritem zločina, V gori raste zelen bor, Prometej z otoka Viševice in Kako se je začela vojna na mojem otoku, ustvaril pa tudi vrsto nepozabnih gledaliških vlog.
V Beogradu rojeni igralec je na zagrebški gledališki akademiji diplomiral leta 1963. Gledališko kariero je začel v Hrvaškem narodnem gledališču (HNK) v Zagrebu, zatem pa jo je nadaljeval v Gavelli, Teatru ITD in splitskem HNK. Leta 1998 sta s soprogo Gordano Gadžić ustanovila gledališko skupino Teatar Rugantino.
Leta 2005 je Ivica Vidović prejel letno nagrado Fabijana Šovagovića za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društva hrvaških filmskih režiserjev, skoraj desetletje prej pa je bil nagrajen z odlikovanjem predsednika države.