Ob snemanju Leonardove tabelne slike Marija z otrokom in sv. Ano s stene so na njeni hrbtni strani po naključju naleteli na skice, za katere verjamejo, da jih je ustvaril nihče drug kot sam 'uomo universale'. Na hrbtni strani slike sta se komaj opazno izrisali risbi konjske glave in polovice lobanje, odkritje pa je tako izjemno, da so v muzeju sprva pomislili, da gre za navadne madeže.

"To je izjemno odkritje, saj so skice na hrbtnih straneh del zelo redke in do danes ni bil znan noben tak Leonardov primerek," so pojasnili v muzeju. Opravili so že nekaj testiranj, med drugim so sliko fotografirali s pomočjo infrardeče reflektografije, kar je pokazalo, da gre pravzaprav za tri risbe. Na tretji je podoba Jezusa, ki se igra z jagnjetom.

Strokovnjaki predvidevajo, da so risbe nastale kot študije za Leonardove dobro poznane kompozicije, navsezadnje za tisto, kar se nahaja na drugi strani tabelne slike. Po besedah predstavnikov muzeja kaže potek skic na Leonardovo roko, vendar so za dokončno potrditev potrebne še dodatne raziskave.

Milina Leonardovih figur
Slika Marije z otrokom in sv. Ano je nastala okoli leta 1508 in meri 168 centimetrov v višino in 130 centimetrov v širino. Na njej vidimo Marijino mater Ano, Marijo, Jezuščka in jagnje, ki že napoveduje pasijon oziroma križanje. Trojico razvršča Leonardo v trikotniško kompozicijo, postavlja pa jih je v naravo z značilno gorato pokrajino v ozadju. Renesančnemu slikarju je uspelo zajeti neko umirjenost na eni in gibanje na drugi strani.

Restavriranje Leonardovih del
Pregleda slike so se v muzeju lotili v okviru obsežnejše študije in restavracije Leonardovih del, med katerimi najdemo med drugim še Ženski portret - La Belle Ferroniere (1494), Marijo v votlini (1484), Sv. Janeza Krstnika (1513) in navsezadnje kljub zasteklitvi najbolj fotografirano sliko muzeja, Mona Liso (1513).

M. K.