16 piramid in grobnic pod njimi v bližini starodavnega mesta Gematon v Sudanu je bilo zgrajenih v času faraonov v kušitskem kraljestvu. Kušiti so gradili piramide podobno kot njihovi severni sosedje Egipčani, vendar ne v tolikšnem obsegu. Stranice največje izmed piramid na območju starodavnega Gematona (sodobno Kava) so dolge dobrih deset metrov in pol, iz česar so izračunali, da se je piramida dvigala najbrž približno 13 metrov v višino.

Derek Welsby, kustos v Britanskem muzeju v Londonu, se s svojo arheološko ekipo posveča izkopavanjem v tem predelu Sudana že od leta 1998. O nedavnih najdbah pravi, da jim je "doslej uspelo izkopati šest [piramid], narejenih iz kamna in deset iz blatnih opek".

Večni počitek v "večnih hišah"
Vendar Kušiti niso vseh mest pokopa označili s piramidami: tako so na nekaterih kupi kamenja ali gomile in pravokotne zgradbe, imenovane mastaba, kar pomeni hiša za večnost ali večna hiša. Veliko grobnic pa tudi nima nobenega znamenja.

Grobnice pod piramidami so bile skozi zgodovino seveda tarča plenilcev, vendar pa je raziskovalcem v njih vendarle uspelo odkriti nekaj artefaktov, med njimi tudi daritveno mizo iz kositra in brona. Njena izrezljana površina prikazuje daritev Ozirisu, bogu mrtvih, plodnosti in sodniku mrtvih v podzemlju. Ozirisova sestra in žena Izida je prikazana za nekim drugim božanstvom med pitno daritvijo.

Welsby je pojasnil, da daritvena miza kaže na to, da je bil na tem mestu zagotovo pokopan pomembnejši član kraljeve družine. Pred plenilci je bilo prizaneseno le eni od 16 piramidnih grobnic, v kateri so našli ostanke treh dojenčkov in 100 korald iz loščene žgane gline oziroma fajanse. Raziskovalci domnevajo, da so morda plenilci vedeli, da grobnica ne vsebuje zlatih predmetov in so jo zato pustili pri miru.

Starodavno nubijsko kraljestvo
Kraljestvo Kuš je ležalo na sotočju Modrega in Belega Nila ter reke Atbara, kjer se danes razprostira Sudan. V 18. stoletju pred našim štetjem je bila sprva tukaj egipčanska kolonija, kraljestvo pa je bilo ustanovljeno po propadu in razpadu novega kraljestva Egipta okoli 1070 pred našim štetjem. Kuš je tako postalo neodvisno kraljestvo, ki je obstajalo do 4. stoletja našega štetja, ko je začelo slabeti in je razpadlo zaradi notranjih nemirov. V 1. stoletju našega štetja je dinastija Bedža, ki je obvladovala kušitsko glavno mesto, poskušala oživiti državo. Mesto so nato zasedli in dokončno uničili prebivalci kraljestva Aksum.

Kombinacija različnih vrst teh pred kratkim odkritih grobišč razkriva, da to območje ni bilo pridržano samo za zgornji sloj in da so bili na istem kraju - sicer v različnih oblikah grobišč - pokopani pripadniki različnih družbenih slojev.