Mednarodna konferenca je v Ljubljani potekala v hotelu Austria Trend Hotel Ljubljana. Kot je povedala vodja sektorja za mednarodne odnose v kulturi na ministrstvu za zunanje zadeve Helena Drnovšek Zorko, je konferenca nadaljevanje sorodnih dogodkov, katerih osrednja tema je bil premislek o kulturi v globaliziranem svetu.

Kultura je za EU strateškega pomena
Evropska komisija namreč kulturo vidi kot zelo pomembno sestavino zunanjih odnosov EU-ja in na tem vidiku temelji tudi konferenca, ki bo potekala v Ljubljani in ki jo pripravlja slovensko ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z Evropsko komisijo, Evropsko kulturno fundacijo ter avstrijskim in nizozemskim zunanjim ministrstvom.

Predstavitev Ljubljanske deklaracije
Številni domači in tuji udeleženci iz držav EU-ja ter sosednjih območij zahodnega Balkana, Sredozemlja in Vzhodne Evrope so tako skušali odgovoriti na vprašanje, kako bi lahko kulturo uspešno vključili v zunanje odnose EU-ja. Svoje izkušnje so podali umetniki, znanstveniki, uradniki evropskih ustanov in različnih ministrstev. Na konferenci je beseda tekla tudi o temah, kot so vse pomembnejše sodelovanje civilne družbe s politiko, mobilnost in financiranje kulture iz evropskih skladov ter kako takšen sistem financiranja vpliva na delovanje kulturnih organizacij, trenutne možnosti za kulturno sodelovanje z vzhodnimi sosedami Evropske unije, kot so Moldavija, Ukrajina, Belorusija in širše območje Črnega morja in dvostransko sodelovanje južnih evropskih državh s severnimi afriškimi državami, predvsem Marokom, Alžirijo, Tunizijo in Libijo.

Predstavljena je bila tudi Ljubljanska deklaracija, ki je bila sprejeta v začetku aprila in je posvečena razvoju sodelovanja med civilno družbo, vladami in evropskimi institucijami.

Sodelujejo še številni visoki gostje
Na konferenci so sodelovali številni visoki gostje, med njimi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mlade Jan Figel, evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik in nizozemski minister za evropske zadeve Frans Timmermans.

Preplet umetnosti in znanosti
Janez Potočnik je tako v svojem predavanju spregovoril o kreativnosti v znanosti in umetnosti, skupaj s slovenskim umetnikom in ustanoviteljem umetniške organizacije Atol Markom Peljhanom pa sta ob tej priložnosti predstavila tudi knjižico Umetnost in znanost, ki tematizira danes vse bolj pogoste povezave umetnosti in znanstvenih raziskav. Umetniki in znanstveniki tako tvorijo most med humanističnimi vedami in znanostjo.

Svoja videnja so podali tudi priznani slovenski raziskovalci in znanstveniki Tanja Petrovič in Oto Luthar z ZRC-ja SAZU-ja, Lev Kreft in Aldo Milohnić s slovenskega Mirovnega inštituta

Razpadla Cesta bratstva in enotnosti?
Ob konferenci sta potekala tudi dva spremljevaln dogodka. V Galeriji Vžigalica bo vse do 21. maja na ogled projekt Bratstvo in enotnost umetnice Marije Mojce Pungerčar. V njem avtorica tematizira usodo delavcev z Balkana v Sloveniji oziroma kako se je njihov status spremenil po razpadu nekdaj skupne države. V Austria Trend Hotelu Ljubljana pa bo med konferenco potekal projekt Art Reclaims Foreign Affairs – Here We Go: Artistic Statements From Europe and Beyond, ki ga pripravlja organizacija "rotor" iz Gradca. Ti so sodelovanju povabili okoli 50 avtorjev iz Evrope, ki so zapisali svoja premišljanja o kulturi in umetnosti.

Kulturna politika Zahodnega Balkana in umetnost leta 2018
Že včeraj so potekale tudi tri delavnice Intelektualna diaspora z Zahodnega Balkana, Na razpotju kulturnih politik: Zahodni Balkan in Kako hitro je zdaj?, ki so hkrati ponudile veliko vsebin za današnje pogovore. Na delavnici o intelektualni diaspori sta bili osrednji temi mobilnost in financiranje umetnosti v državah Zahodnega Balkana, medtem ko je na delavnici Na razpotju kulturnih politik: Zahodni Balkan beseda tekla o tem na kakšen način najbolje podpreti moderno umetnost, njene ustvarjalce in celotno nacionalno kulturno politiko držav Zahodnega Balkana ter kako čim bolje predstaviti sodobno umetnost omenjenih držav znotraj EU-ja in nasprotno. Zadnja delavnica pa je udeležence postavila za nekaj let v prihodnost, natančneje v leto 2018, in na njej so premišljevali, kaj se bo s kulturo in kulturno politiko dogajalo tedaj.

Mednarodna konferenca Nove paradigme, novi modeli - kultura v zunanjih odnosih EU-ja sicer poteka v angleščini in ni odprta za javnost.

K. S.