Ogenj je pred nedavnim izbruhnil v sosednji stavbi slavne beneške cerkve iz 17. stoletja. Gasilci so ga sicer hitro ukrotili, toda voda, s katero so ga pogasili, je pronicala skozi streho zakristije, kjer so slavne Tizianove mojstrovine. Prvotni šok ljubiteljev umetnosti so kmalu pomirile besede vodje beneških muzejev Vittoria Sgarbija, da kljub kapljanju vode iz platen škoda ni prevelika.
Sgarbi je iz previdnosti vseeno naročil, da platno s prizorom Davida in Goljata odstranijo s stropa in restavrirajo nastalo škodo, preostale slike v zakristiji pa naj bi jo bolj ali manj odnesle brez poškodb. Vzrok za izbruh požara še preiskujejo.
Na sliki, ki jo je prizadela voda, vidimo iluzionistično upodobitev Davida, ki ubija Goljata. Gre za eno izmed treh Tizianovih del (prvotno naročenih pri Vasariju), razstavljenih na stropu zakristije. Poleg Davida in Goljata sta tu še nič manj dramatična prizora Abraham daruje Izaka in Kajn ubije Abla. Slike so bile prvotno mišljene za Santo Spirito in Isola, nato pa so jih obesili na zakristijo cerkrve z oktogonalnim tlorisom Santa Maria della Salute, ki je rezultat zaobljube in zahvale Mariji, za rešitev pred kugo, ki je v Benetkah izbruhnila leta 1630.
Velikan beneškega 16. stoletja
Tiziana (1485-1576) ni treba posebej predstavljati. Gre za enega osrednjih predstavnikov beneške renesanse, kjer so mojstri tradicionalno dajali osrednji poudarek na sam kolorit. Tudi Tizianov izbor barv, ki se je v karieri začel omejevati na trojico beneško rdeče, bele in črne barve, je pomembno vpliva na številne slikarje. 'Sonce med malimi zvezdami', kakor so slikarja označevali sodobniki, je bil izvrsten portretist in prepričljiv tudi v tisti čas najbolj cenjenih historičnih oziroma mitoloških in bibličnih prizorih.