Oglas
Nacionalni svet za kulturo je bil zadovoljen zlasti s trendom zviševanja deleža sredstev ministrstva za kulturo v državnem proračunu, zato upa, da ga bodo podrli tudi poslanci. Pod predsedstvom Janeza Pipana je svet podprl tudi prizadevanja ministrstva, ki želi podpreti zunajinstitucionalne kulturne ustvarjalce.
Kultura v predlaganih reformah skoraj ni omenjena!
Kot je namreč opozoril Pipan, kultura v predlaganih vladnih reformah skoraj ni omenjena, kar bode v oči. Drago Jančar je njegovo mnenje dopolnil, da bi bilo v reforme treba dodati poudarek o tem, kako je kultura že od nekdaj usodno vplivala na družbeno dogajanje in kako naj bo tudi v prihodnje dinamična in ustvarjalna sila v družbi. Miran Zupanič je na to temo dejal, da očitno snovalci reform ne razumejo, kaj je kultura, saj so vanje vključili koncept kulture na trgu, kar je Pipan komentiral, da se predlagane reforme zdijo kot "fenomenalna utopija virtualne Slovenije, ki bo ekonomski kapitalski raj".
Priložnost je treba dati mladim
Med pomembnejšimi poudarki seje sveta je bil tudi sklep, da bi bilo dobro podpreti prihajajoče generacije ustvarjalcev. Kot meni Miran Zupanič, je namreč institucionalna kultura v veliko boljšem položaju kot svobodnjaki, zato bi bilo treba znotraj ministrstva najti načine, kako del denarja nameniti neposredno kulturnim ustvarjalcem.
Za kulturo leta 2006 35 milijard tolarjev
Na seji je konkretne številke o sredstvih za kulturo predstavila Ana Železnik, ki je povedala, da je za prihodnje leto za kulturni resor namenjenih okoli 37 milijard tolarjev, za leto 2007 pa dve milijardi več. Več usklajevanj je možnih predvsem za slednjega, medtem ko naj za leto 2006 ne bi bilo več sprememb in je pričakovano, da bo proračun sprejet decembra. Največji delež sredstev je bil za kulturo namenjen leta 1995, ko je bilo le-tej namenjenih 2,5 odstoka proračunskih sredstev.
Rešen tudi problem Metelkove?
Več sredstev kot prejšnja leta predlagani proračun namenja medijem, knjigam in obnovi osrednjih ljubljanskih institucij. Sredstev se tako lahko nadejajo operno-baletna hiša, Moderna galerija in projekt Metelkova. Pipan pa je opozoril, da stagnirajo sredstva, namenjena umetniškim programom, zaradi česar morajo javni zavodi sredstva za njihovo izpeljavo pridobivati sama. Težava tovrstnega zbiranja sredstev je, da se lahko programi začnejo komercializirati ali stagnirati.
Manjkajo ambiciozni projekti
Na njegovo razmišljanje se je navezal Drago Jančar, ki je izpostavil leto 2008, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, zaradi česar bo potrebovala reprezentativno stavbo, verjetno novo. Jančar meni tudi, da v Sloveniji manjkajo ambicioznejši kulturni projekti in kulturna politika nasploh.
Razlog za tovrstno pomanjkljivost je državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Jelka Pirjevec našla v trenutnih razmerah, v katerih morajo sredstva namenjati še za nazaj, namesto da bi z njimi financirali nove projekte. Rešitev za tako stanje bi lahko bila tudi vključitev zasebne sfere, je prepričana Pirjevčeva. Miran Zupanič ob tem meni, da je trenutek pravi za jasno opredelitev, kateri projekti sodijo pod javno sfero in kateri v zasebni sektor.
Skupaj za kulturo
Seje, ki je potekala na ministrstvu za kulturo, se je udeležil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je v pozdravnem govoru izrazil upanje v odkritje skupnega jezika v stvareh, dobrih za kulturo, saj tako svet kot ministrstvo delata "skupaj v prid slovenske kulture".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje