V urbano krajino mesta, ki je v zadnjih letih postalo prava galerija na prostem del številnih vodilnih arhitektov, bo Hadidova "vrinila" Spiralni stolp, enajstnadstropno stavbo, ki bo menda še najbolj spominjala na "gomilo sladkega krompirja". Tako je nepravilnih oblik, katere vsako nadstropje je malo zamaknjeno in ima drugačno površino, njeno pročelje pa naj bi bilo raznobarvno, opisal eden od španskih arhitekturnih kritikov. Stavba bo središče novega barcelonskega univerzitetnega središča, prostor v bližini obale, kjer je lani potekal veliki umetniški sejem, pa naj bi zavzela v 18 mesecih.

Zbor vseh največjih
Stavba se bo za pozornost radovednih turistov in raziskovalcev arhitekture morala pošteno potruditi, saj bo njen bližnji sosed paviljon švicarskega tandema Jacques Herzog in Pierre de Meuron, drugod po Barceloni pa so svoje mojstrstvo v zadnjih letih dokazovali še drugi Pritzkerjevi lavreati (nagrado so doslej prejeli tudi vsi trije zgiraj omenjeni arhitekti) Norman Foster, Richard Meier, Frank O Gehry and Rafael Moneo. Kar štiri načrte pa misli v Barceloni uresničiti tudi Francoz Jean Nouvel, ki je s stolpom Torre Agbar mestu že podelil eno od prepoznavnih ikon sodobne arhitekture.

Hadidova sooblikuje tudi Sevillo
Hadidova pa je uspela Špance navdušiti še za en svoj načrt. V Sevilli bodo tako po njenih načrtih zgradili univerzitetno knjižnico, ki naj bi od daleč spominjala na vesoljsko ladjo tik pred vzletom. Španija tako v zadnjih letih ne privlači več le zagledancev v stari svet in njegove arhitekturne ostanke, postala je prava vaba tudi za ljubitelje sodobne arhitekture, ki je svoje mesto našla predvsem v Kataloniji. Vsi se sprašujejo zakaj.

Arhitekturni razcvet spodbudil Franco
Morda se sliši skoraj neverjetno, a eden od glavnih razlogov za izjemen razcvet arhitekture v Barceloni naj bi bila vladavina nekdanjega španskega samodržca generala Franca. Dosmrtni voditelj je zatiral vse španske manjšine in njihovo kulturo. Kot enega od prvih projektov po Francovi smrti je zato barcelonski župan Pasqual Maragall (na oblast je prišel leta 1982) "zapovedal" temeljito prenovo mesta; in eden od ključnih elementov te prenove je bila tudi poživitev arhitekturne krajine.

Mestni urbanist Oriol Bohigas je bistro zasnoval oživitev revnih predelov, skupina mladih arhitektov pa je dobila nalogo, načrtovati vrsto novih socialnih prostorov (restavracij, klubov, …), ki bi v mesto vnesli novo dinamiko javnega življenja.

Naslednja velika spodbuda pa je bila seveda organizacija olimpijskih iger leta 1992. Z gradnjo novih parkov in drugih javnih stavb je bila sprožena verižna reakcija, ki se še danes ni zaustavila. In očitno se tudi še ne bo tako kmalu, saj obstaja še vrsta odličnih arhitektov, ki si želijo v mestu pustiti svojo sled.