Oglas
V Bagdadu rojena Britanka Zaha Hadid je nemško arhitekturo obogatila s stavbo novega obrata družbe BMW v Leipzigu. Hadidova je žirijo prepričala z novim "jezikom industrijske arhitekture"; z njim je dokazala, da je lahko funkcionalna tudi stavba, katere "lupina" ne spominja na industrijsko zgradbo. Stavbo odlikuje tudi domiselna notranja organizacija prostorov, ki iz teorije v prakso prenaša nova spoznanja o razporeditvi delovnih prostorov delavcev in uprave tovarne. Razporeditev prostorov naj bi omogočila tesnejše sodelovanje med delavci in upravo, in posledično večji uspeh poslovanja družbe.
Kaj je zunaj, kaj je notri?Nova stavba družbe BMW sledi smernicam transparentnosti arhitekture, ki zabrisuje meje med zunanjim in notranjim okoljem in tako preprečuje občutek zaprtosti. Hadidova se tokrat ni posvetila le stavbnim elementom, veliko pozornosti je posvetila tudi osvetljavi prostorov. Z uporabo luči različnih barv in bele svetlobe različne moči, je zaznamovala prehode med prostori različne funkcionalnosti. Hadidova ni pozabila niti na zaščitni znak BMW-ja - monokromatsko hladno modro barvo. S tem odtenkom je osvetlila posebne cone v stavbi in izpostavljene elemente na pročelju stavbe.
Nikoli premalo prostora za hodnik
Hadidova je občutek prostornosti stavbe nadgradila tudi s konstrukcijo posebnih hodnikov. Če skušajo arhitekti običajno čim manj prostora "zapraviti" za gradnjo "ožilja stavbe", je Zaha Hadid v stavbo vnesla izredno široke hodnike, v katerih niti med izmenjavo delavcev ne more priti do gneče. Prostornost stavbe, hodniki v obliki alej in natančno načrtovana igra luči so iz stavbe ustvarile pravo malo mesto, ki preprečuje generiranje občutka utesnjenosti in tako spodbudno vpliva na koncentracijo in delovnost zaposlenih.
Prvič po letu 1985 je bila z osrednjo nemško arhitekturno nagrado ovenčana zasebna stavba. V zadnjih 20 letih je arhitekturna nagrada romala le v roke arhitektov stavb javnega pomena (novi nemški parlament, judovski muzej). BMW je v razvoj načrta vložil kar 1,3 milijarde dolarjev in dokazal, da skrbi ne le za prodore v oblikovanju avtomobilov, temveč za celovit razvoj sodobnega oblikovanja, katerega pomemben element je tudi arhitektura.
Prelomno viseče zabavišče
Zaha Hadid - leta 1950 se je rodila v Bagdadu - je ena najpomembnejših glasnic arhitekturne avantgarde zadnjih dveh desetletij. Mednarodno arhitekturno javnost je na svoje ideje opozorila leta 1983, ko je predstavila načrt za "viseči" zabaviščni park v Hongkongu. Načrta nikoli niso uresničili, Hadidovi pa je prinesel vrsto novih naročil. Podobno usodo kot načrt za zabavišče je doživelo še več projektov Hadidove.
Šele po letu 1990 je Zahi Hadid uspelo uresničiti več prelomnih projektov (Rosenthalov center sodobne umetnosti v Cincinnatiju, smučarska skakalnica v Innsbrucku, center za vrtnarske razstave in razstave krajinske arhitekture v kraju Weil-am-Rhein, center znanosti v Wolfsbergu), ki so ji leta 2004 prinesli tudi Pritzkerjevo nagrado, med arhitekti znano tudi pod vzdevkom arhitekturna Nobelova nagrada.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje