Oglas
S sodbo višjega sodišča v Ljubljani, ki je potrdilo legalnost pripojitve Art Centra ustanovi Art Središče, moravška občina ne more več odločati o usodi Art Centra, edinega pravega rezidenčnega umetniškega centra pri nas. Kot je za MMC pojasnil Julij Borštnik iz Art Centra, je občina kot lastnica Art Centra s tem izgubila možnost samostojnega odločanja o usodi centra. Prej je namreč občina imela možnost imenovati direktorja zavoda. Kot zadnja v. d. direktorja je v Art Centru delovala Pika Petra Pevec, ki je z utemeljitvijo, da ekipa, ki živi v Art Centru, škoduje centru in se ne vklaplja v lokalno okolje, naročila deložacijo ustanove.
35.000 evrov je šlo v ničObčina te diskrecijske pravice nima več; še vedno bo imela pravico do predstavnikov v nadzornem svetu, vendar pa bo tako imela le omejeno moč odločanja o delovanju in upravljanju z Art Centrom. Sodelavci slednjega so odločeni, da umetniško središče hitro postavijo na noge, četudi bo naloga zelo težka. Škoda, ki je nastala v v zadnjih 18. mesecih zapuščenem Art Centru, namreč znaša okoli 35.000 evrov. Kljub potrebi po veliki finančni injekciji Art Center oziroma Art Središče po besedah Julija Borštnika ne razmišljata o usmeritvi v komercialno dejavnost.
Tudi v prihodnje naj bi center ostal rezidenčni art center, torej ustanova, ki domačim in tujim umetnikom nudi možnost začasnega bivanja in ustvarjanja. To osrednjo dejavnost naj bi dopolnilo delovanje v vlogi razvijnega centra, kulturnega središča, ki pripomore h kulturnemu razvoju lokalne regije, v kateri se nahaja. Tovrstno delovanje naj bi bilo po mnenju Borštnika v primeru umetniškega centra v kraju Središče še kako pomembno, saj gre za eno s kakovostnimi kulturnimi vsebinami najbolj podhranjenih regij v Sloveniji.
Bodo občinski možje pokazali kaj več dobre volje?
Tudi zato bi sodelavce Art Centra veselilo, če bi prišlo do tesnejšega sodelovanja z občino, vendar pa, kot pravi Borštnik, občinski možje zaenkrat interesa za to niso pokazali. Drugače naj bi veljalo za ljudi, saj so kljub drugačnemu zatrjevanju občine in od nje nastavljene Pevčeve Središčani pokazali veliko razumevanja za delovanje z Art Centrom in so z njim tudi radi sodelovali.
Vsaj skelet so uspeli obdržati
Pomembno za nadaljnjo usodo Art Centra je tudi to, da je novi zavod prevzel vse obveznosti prejšnjega, med katerimi je največji dolg do Ribniškega sklada za razvoj podeželja. Ta je svoje terjatve skušal poravnati z odprodajo Art Centra, vendar je odvetniku ustanove Zoranu Korenčanu uspelo to preprečiti. Poplačila dolgov verjetno sicer verjetno ne bo mogoče zelo hitro izvesti, saj se Art Center financira tako rekoč izključno iz javnih sredstev; do sedaj je okoli 90 odstotkov financ pridobival iz skladov Evropske unije, desetino je prispevala država Slovenija, nekaj drobcev tudi donacije zasebnikov.
Sodelavci Art Centra pa kljub apatiji države ob krizi pred dvema letoma upajo, da jim bo pomagala tudi vlada. Na to upajo tudi zato, ker menijo, da bi propadanje ali morebiti celo prodaja umetniške ustanove, ki so jo uredili skoraj izključno z evropskimi sredstvi, v času slovenskega predsedovanja EU-ju bila kaj slaba promocija za slovensko državo.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje