Komisija, sestavljena iz oblikovalcev, arhitektov, umetnostnih zgodovinarjev, likovnih kritikov in novinarjev je tako že drugič izbrala dobitnika nagrade za življenjsko delo na področju strokovnega proučevanja, arhiviranja ter vrednotenja slovenskega grafičnega in industrijskega oblikovanja.
Letos so se za priznanje potegovali še Alenka Bajželj, Meta Dobnikar in Jure Apih, Maja Kržišnik, Matija Murko, Jernej Repovš, Vesna Teržan in Gojko Zupan. Lani so nagrado namenili zgodovinarju, likovnemu kritiku in uredniku Stanetu Berniku. Nagrado v obliki kipca, ki ga je po motivih z vaške situle povzel in stiliziral Oskar Kogoj, bodo Krečiču podelili septembra v Celju.
Od umetnostne kritike do slovenske zgodovinske avantgarde
60-letni Peter Krečič je na Arhitekturnem muzeju Ljubljana najprej začel kot kustos za industrijsko oblikovanje, kot ravnatelj tega muzeja pa deluje od leta 1978. Nekaj časa je poučeval na katedri za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za arhitekturo. Posveča se predvsem raziskovanju slovenske umetnosti, arhitekture 19. in 20. stoletja ter umetnostne kritike v času med obema vojnama.
Poznavalec Jožeta Plečnika
V 70. letih so ga zanimala vprašanja slovenske zgodovinske avantgarde v njenih evropskih okvirih, v 80. in 90. letih pa ga je pritegnilo zlasti življenje in delo arhitekta Jožeta Plečnika. Svoja spoznanja je zapisal v vrsti monografij in znanstvenih razprav, posvečal pa se je tudi umetnostni in arhitekturni kritiki. Krečič je predaval tudi na številnih univerzah po Evropi in v ZDA.
Letošnjega dobitnika nagrade, katere pobudniki so Vesna Budnar Četkovič, Stane Jagodič in Oskar Kogoj, je izbirala kar 29-članska komisija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje