Že večkrat, ob raznih priložnostih obelodanjen organigram NSK-ja (shema principa organizacije in delovanja) nazorno prikazuje hierarhični odnos v kolektivu. V glavi NSK-ja sodelujemo enakomerno z Irwini in Rdečim pilotom v tripartitnem Svetu, ki mu načeluje Imanentni Konsistentni Duh. Kolektivno vodstvo je rotacijsko, člani so zamenljivi. Notranja zgradba Telesa deluje na direktivnem principu in simbolizira odnos ideologijie do posameznika. V Telesu vlada enakost. Ta je absolutna in neizpodbitna in je samo Telo nikoli ne postavlja pod vprašaj.
Leta 1986 je koncept Neue Slowenische Kunst (NSK) svojo posebno obliko dobil v organigramu; to sicer ni bil prvi organigram, ki je predstavljal idejo NSK v obliki tehnokratske sheme. Kot smo slišali tudi na simpoziju v Trbovljah, je organigram – tedaj je šlo le za organigram Laibacha, saj NSK še ni bil ustanovljen - menda narisal že prvi pevec skupine Laibach Tomaž Hostnik, ki se je ubil leta 1982. Laibach je leta 1987 v razlagi organigrama med drugim zapisal: "V glavi NSK-ja sodelujemo enakomerno z Irwini in Rdečim pilotom v tripartitnem Svetu, ki mu načeluje Imanentni kolektivni duh. Kolektivno vodstvo je rotacijsko, člani so zamenljivi." Osrediščenje NSK-ja oziroma leta 1992 ustanovljene države NSK v času okoli Imanentnega kolektivnega duha Michael Goddard, ki na univerzi v Salfordu predava medijske študije, izpostavi kot najbolj neposredni izraz NSK-ja kot koncepta, na primeru katerega je mogoče razmišljati o bistvu sodobnih držav in tudi njihove prihodnosti.
NSK kot manifestacija Urstaata Deleuza in Guattarija
Ko NSK materializira formo države na sami sebi, izrazi formo mobilne, ozemeljsko nedoločne in zato tudi skoraj neranljive države, katere moč je v njenem poenotenju okoli Ideje. Goddard v tem vidi izraz Urstaata, koncepta, okoli katerega sta svojo teorijo države zgradila Deleuze in Guattari. Urstaat oziroma primordialna Abrahamova država, kot jo Deleuze in Guattari razvijata v delu Anti-ojdip: kapitalizem in shizofrenija, je osnovna oblika državnega prava in vsega tistega, kar država zahteva. Gre za vzorec terjatev države do svojih državljanov, ki ostaja v jedru vseh držav, tudi ko te postajajo vedno kompleksnejše in ko vzpostavljajo vedno nove odnose s teritorijem in z ljudmi, ki te teritorije poseljujejo. V sodobnem svetu skrajne mobilnosti se zdi, da se v obliki države NSK v času vnovič najbolj jasno manifestira to osnovno jedro države. Izoblikuje se namreč država, katere jedro je le njena ideja, njeno pravo (pogojno, o čemer sledi nekaj več pozneje), zato je kot država izključno prostovoljnega pristanka svojih subjektov tudi potencialno dosti močnejša od klasičnih držav, katerih subjekti so v vlogo državljana interpelirani zaradi svojega rojstva.
Na to so leta 1994 v besedilu Concepts and Relations (Koncepti in odnosi) namignili tudi Irwini in Eda Čufer: "/…/ NSK ne prenaša statusa države na teritorij, marveč na um, katerega meje so v stanju nenehnega spreminjanja, v skladu z gibanji in spremembami njenega simbolnega in fizičnega kolektivnega telesa." Goddard zato tudi zavrača tezo, da je ključni 'izum' oziroma postopek Laibacha in od leta 1984 tudi NSK-ja postopek nad-identifikacije, torej postopek pretiranega poistovetenja z državo (Jugoslavija) ali s katerim drugim organizacijskim principom (neoliberalni kapitalizem). Gre za postopek, ki entiteto, ki je predmet te nadidentifikacije, razoroži skozi demaskiranje njenega prikritega bistva. Goddard trdi, da je Laibach od vsega začetka prečil nad-identifikacijo in samostojno oblikoval svojo vizijo države, neke države prihodnosti, ki bo kot prvobitna država odrešena omejenosti na določeno ozemlje. Morda na tem mestu velja še enkrat zapisati enega izmed znamenitih izrekov Laibacha: "Politika je najvišja oblika popularne kulture in mi, ki ustvarjamo sodobno pop kulturo, imamo sebe za politike."
Premise morebitne ustavne listine države NSK
V obdobju priprav na prvi kongres državljanov NSK, ki bo konec oktobra potekal v Berlinu, je prav zaradi utemeljenosti obstoja države NSK na avtonomni odločitvi posameznikov za članstvo v njej pomembna tema 'pravni' odnos med državo in njenimi državljani. O njem je govoril Igor Pribac, ki je sicer razmišljal predvsem o premisah morebitne ustave oziroma temeljnega zakona države NSK. Ta bi lahko nastal v procesu konstitutivnih razprav državljanov NSK-ja, ki naj bi ga uvedel ravno berlinski kongres. Pribac poudarja neenakovreden odnos med državo NSK in njenimi državljani, ki obstaja v tem trenutku. Meni, da je država NSK do zdaj državljanom le nekaj dajala, ti pa v zameno niso tako rekoč ničesar prispevali. Morebitna ustavna listina bi potemtakem morala vsebovati niz obvez, ki bi državljane obvezali k delu za državo.
Pribac meni, da bi bila lahko takšna ustavna listina pomemben precedens, saj bi lahko kot ključno načelo vzpostavila načelo globalne pravičnosti, kateremu se države zaradi tudi v času postnacionalne države zaradi svoje utemeljenosti na nacionalnem principu še niso zavezale. Podobno velja tudi za načelo medgeneracijske pravičnosti in za idejo omejevanja pravice do dividende za izkoriščanje naravnih bogastev na globalni ravni. Pri slednji gre za idejo filozofa Thomasa Pogga, ki meni, da države in posamezne multinacionalke ne bi smele imeti pravice do bogatenja prek izkoriščanja naravnih bogastev, ki so pravzaprav last celega človeštva, še bolj pa bi morala biti ta pravica prepovedana vsem tistim, ki ob izkoriščanju naravnih bogastev še onesnažujejo. Zapis vseh teh načel v ustavno listino države NSK bi sledil tudi misli, ki je bila v Informativnem biltenu NSK zapisana že leta 1994: "NSK v svojih temeljnih listinah zanika kategorije (omejenega) teritorija in načelo nacionalnih meja ter zagovarja zakon transnacionalnosti."
Da bi država NSK vsaj kot neke vrste moralna sila lahko delovala v mednarodni skupnosti, meni tudi poslanec v evropskem parlamentu Zoran Thaler, ki je v devetdesetih kot zunanji minister Republike Slovenije album Nato skupine Laibach podaril kar dvema generalnima sekretarjema zveze Nato, in sicer Willyju Claesu in Javierju Solani. Na tem mestu bi seveda veljalo spomniti tudi na nekoč že izraženo idejo o ustanovitvi neke vrste univerze NSK.
Sredobežni interesi državljanov NSK
Bolj bistvene kot teorije o potencialih države v času NSK so dejanja njenih državljanov in njihove predstave o državi NSK. Že samo pogovor s peščico državljanov, ki bodo na berlinskem kongresu nastopili tudi kot delegati, razkrije, da so interesi državljanov NSK zelo sredobežni. Nekateri državo NSK vidijo le kot umetniški-estetski projekt, drugi jo imajo za potencialno politično silo, spet tretji se želijo le 'igrati diplomate'. Kakor koli, država NSK ostaja izjemen umetniški projekt, berlinski kongres pa bo zanimiv prav zato, ker bo tam država NSK prvič 'vročena' (vsaj delno) v roke svojim državljanom. Zgodi se lahko vse, tudi revolucija, državljanska vojna … Ali pa simbolno obglavljenje samih ustanoviteljev države NSK.
Že večkrat, ob raznih priložnostih obelodanjen organigram NSK-ja (shema principa organizacije in delovanja) nazorno prikazuje hierarhični odnos v kolektivu. V glavi NSK-ja sodelujemo enakomerno z Irwini in Rdečim pilotom v tripartitnem Svetu, ki mu načeluje Imanentni Konsistentni Duh. Kolektivno vodstvo je rotacijsko, člani so zamenljivi. Notranja zgradba Telesa deluje na direktivnem principu in simbolizira odnos ideologijie do posameznika. V Telesu vlada enakost. Ta je absolutna in neizpodbitna in je samo Telo nikoli ne postavlja pod vprašaj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje