Ostala je podoba nekdanjega sijaja in z njo značilna ter še danes vidna urbanistična zasnova srednjeveškega mesta, ostal pa je tudi dokumentiran zapis nekdanje slave.

Podobo mesta in življenja v njem so zaznamovale vojne in epidemije kug ter obdobja razcveta, razkošja in blaginje. Gospodarski vzpon sta omogočala ugodna geografska lega in povezave z zaledjem, pa tudi spretna politika in iznajdljivost prebivalcev.

V 15. stoletju je Koper dobil najmočnejšo upravno-politično in gospodarsko premoč pred vsemi drugimi istrskimi mesti. Postal je sedež Beneške uprave za celotno Istro in najpomembnejša postojanka za trgovanje z zaledjem ter se v 16. stoletju povzdignil v najbogatejše in najgosteje poseljeno mesto v Istri. Našteli so med devet in deset tisoč prebivalcev, danes jih je v ožjem centru Kopra dobrih šest tisoč.

In vendar je vzponu sledil tudi zaton v 17. stoletju, ko je prišlo do odkritja novih trgovskih poti in novih celin. Koper se je sicer še naprej razvijal, vendar nikoli več ni dosegel takšnega razcveta, ugleda in vpliva, kot ga je imel v času Beneške republike.

Dokumentarno oddajo Beneški Koper od 13. do 18. stoletja bodo premierno predvajali drevi ob 21.50 na 1. programu Televizije Slovenija. Scenaristka dokumentarne oddaje, ki je nastala v Izobraževalnem programu, je Metka Jakšič, režiser Slavko Hren.