Zgodba o tem, kako je film The Fountain, ki v ameriške kinematografe prihaja 22. novembra, po velikih ovinkih potoval na veliko platno skoraj deset let, ponazarja težave, s katerimi se spopadajo neodvisni režiserji v Hollywoodu. Po dolgem času je letos očitno napočil njihov trenutek: več pomembnejših studiev to jesen stavi na (sorazmerno) nizkoproračunske filme nekdaj neodvisnih režiserjev, ki jim je nekoč že uspelo privabiti veliko ljudi v kino. Tu je studio Sony Pictures, ki “napada” z Marie Antoinette, zgodovinsko dramo Sophie Coppole, ki so jo posneli za štirideset milijonov dolarjev. Warner Bros. gre v boj s Fontano Aronofskega, ki je stala še deset milijonov manj.

Za studio Warner se je odločitev staviti na neodvisne režiserje že večkrat izkazala za pravilno – Christopher Nolan je pod njihovim okriljem posnel Insomnio in Batman na začetku, Steven Soderbergh pa Oceanovih Enajst, Dvanajst in kmalu še Trinajst.

Dolgo je premleval
37-letni Aronofsky je na idejo za The Fountain prišel že leta 1998, približno takrat, ko je na festivalu Sundance navdušil s črnobelim nizkoproračunskim filmom Pi. Kasneje je posnel še kontroverzni Rekviem za sanje, katerega so se zaradi zelo nazornih prizorov zlorabe drog distributerji najprej izogibali.

Potovanje v pravljične svetove, a brez Pitta na krovu
The Fountain, ki je sprva nosila naslov The Last Man, je zgodba o življenju, smrti in reinkarnaciji, postavljena v tri obdobja: sedanjost, 16. stoletje in prihodnost. Pri Warnerju so poskušali iz filma narediti visokoproračunsko uspešnico z vrsto posebnih efektov ter Bradom Pittom in Cate Blanchett v glavnih vlogah. Ko je Pitt sodelovanje odpovedal (in šel raje snemat Trojo), si je premislil tudi studio, pa čeprav so do takrat porabili že 18 milijonov dolarjev. Režiser pa ni obupal – scenarij je napisal še enkrat, a z mislijo na čisto nizkoproračunsko uresničitev svoje zamisli. Ko je prvotni proračun 90 milijonov dolarjev znižal na 35 milijonov, so mu bili pri Warnerju pripravljeni dati še eno priložnost.

Iskanje "cenejših" igralcev
Po tej rošadi sta glavni vlogi v novem-starem filmu zasedla Hugh Jackman in režiserjeva zaročenka Rachel Weisz. Ta igra ženo mladega znanstvenika, ki umira za rakom in obenem piše zgodbo o španskem konkvistadorju, ki v Novem svetu išče vrelec mladosti za svojo kraljico.

Kolikor ljudi, toliko okusov
V skladu z novim, nižjim proračunom so film posneli v Montrealu. In končni izdelek? Prvi odzivi so imeli širok razpon – od navdušene hvale (v reviji Premiere so zapisali, da The Fountain gledalcu vrne vero v filmsko industrijo) do posmeha (na beneškem filmskem festivalu so ljudje med projekcijo žvižgali).