Protagonisti celovečernega dokumentarnega filma so štirje otroci, stari med 12 in 16 let: Sandi, Timea, Lina in Aleksandra. Del filma predstavljajo intervjuji z otroki, ki jih je Maja Prettner opravljala v vsakem letnem času. V teh pogovorih otroci povedo tudi stvari, ki jih sicer ne bi, je pojasnila režiserka.

Čeprav je film zaznamovan s socialno tematiko, se je Maja Prettner trudila, da ne bi učinkoval preveč tragično. Za to so poskrbeli že sami otroci, ki so se ji odprli in poskrbeli tudi za precej komičnih situacij. "Tako se v filmu mešata tragika in smeh, ki sta del vsakdana vsakega odraščajočega otroka," je poudarila.

Je lahko ustanova za otroka primernejša od družine?
Kot ustvarjalka se je Maja Prettner ves čas spraševala: "Kje smo skrenili s poti kot posamezniki in družba, da ti otroci ne živijo v svojih primarnih družinah, ampak pod okriljem ustanove?" Odpirala so se ji tudi druga vprašanja, kot sta, ali takšen sistem sploh deluje, in kako se otroci znajdejo znotraj sistema, ki je precej drugačen od družine.

V domu deset otrok spremljata dva vzgojitelja, pri čemer za vse otroke veljajo ista pravila. V takšnem sistemu ni prostora za potrebe posameznega otroka. Vsi se morajo učiti ob določeni uri, pospravljati, kot je določeno, in vse je veliko bolj sistematizirano, kot je v družini, je pojasnila režiserka.

Nevsiljivo oko kamere
Otroci so se pred kamero povsem sprostili, kar režiserka pripisuje temu, da jih je kot prostovoljka obiskovala že približno pol leta pred začetkom snemanja. Kot prednost pa je omenila, da sta bila v snemalni ekipi zgolj ona in snemalec Miha Možina.

Režiserka se je od otrok, kot je poudarila, veliko naučila. Med drugim je začela ceniti pomen družine in se zavedati, kakšne so posledice odsotnosti starševske figure. Otroke obiskuje tudi po koncu snemanja filma, saj se je nanje navezala. Zanjo je bilo snemanje nepozabna izkušnja, upa, da tudi za njih.

Kot njihova zaveznica upa, da se bo njihova prihodnost čim svetleje razpletla, ne zatiska pa si oči pred realnostjo, saj ve, da nekateri otroci ne bodo znali prekiniti svojega začaranega kroga in bodo pozneje v življenju odrinjeni na socialni rob, ali pa bodo morda njihovi otroci tudi pristali v domu.

Dogovora za redno distribucijo še ni
Film Dom ljubi dom, ki je bil predstavljen na 19. festivalu slovenskega filma, si bo po nocojšnji projekciji v Ljubljani mogoče ogledati še v soboto v Murski Soboti in 11. aprila v Sežani. Za termine v drugih kinematografih pa se producenti filma, ki je nastal brez državne podpore, še dogovarjajo.

Mednarodna premiera bo na filmskem festivalu jugovzhodnoevropskega filma - SEEFEST v Los Angelesu aprila, film pa bodo predvajali tudi na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu, je še povedala scenaristka in režiserka.