Ob razprodani slovenski premieri filma Jaz sem iz Titovega Velesa v Kinodovru se je MMC pogovarjal z režiserko Teono Mitevsko.
Zgodba govori o sestrah Sapho, Slavici in Afroditi iz makedonskega Velesa, ki je imel med tem, ko je bil še Titov, 13 tovarn, zdaj pa delujeta le še ena in pol, v kraju pa je po besedah režiserke brezposelnost 60-odstotna. Mati je ušla v Grčijo, ko pa jim je oče zatem umrl, se je Afrodita, ki je pri 27 še devica, odločila, da ne bo več govorila.
Tri sestre - tri načini boja s katastrofalno situacijo
Njena sestra dvojčica Sapho skače od enega do drugega moškega v želji, da bi dobila vizum za odhod v tujino, 35-letna Slavica pa dela v tovarni in je devet let na metadonski terapiji. Starejši Viktor, ki želi tovarno kupiti in posledično razprodati, želi Afrodito za ženo.
V splošnem propadu sistema in iskanju nečesa novega in boljšega Afrodita (poimenovana po boginji lepote) brez besed išče lepoto povsod, kjer je to mogoče. Že sam naslov filma pa postane potrditev nečesa, kar ni več. S tem, da je iz Titovega Velesa in ne iz Velesa, je namreč ravno iskanje tistega izgubljenega časa, ko je bila lepota še prisotna za vse ljudi.
Film je nastal v sodelovanju družine Mitevski. Brat Vuk je skrbel za scenografijo, Teona je po Kako sem ubil svetnika režirala svoj drugi film, leto mlajša Labina pa zaigra v vlogi Afrodite, prav tako pa je film tudi producirala. Labina je sicer zaigrala tudi v sestrinem prvencu, pred tem pa tudi v filmih Pred dežjem Milčeta Mančevskega, Dobrodošli v Sarajevo in Moja boš Michaela Winterbottoma.
V priloženem posnetku si lahko ogledate videointervju z režiserko.
Sicer pa po besedah režiserke film ni avtobiografski, njena družina pa tudi ni iz Velesa, temveč Skopja. Želela je narediti zgodbo v majhnem kraju, kjer je drugačen način življenja kot v prestolnici. Film pripoveduje tudi žalostno zgodbo Egejskih Makedoncev, ki prihajajo iz severne Grčije.
Afrodita se edina žrtvuje za družino
Želela je predstaviti večen krog odhajanja in zapuščanja družine, ki se dogaja zaradi obupanih razmer, v katerih ljudje živijo. Zato je tudi zadnji akt, ko se Afrodita odloči, da ne bo zapustila sestre, postavljen kot plemenito dejanje. Edina se je namreč žrtvovala za družino s tem, da je tudi sama ni zapustila. O položaju v manjših krajih po Makedoniji pa Teona pravi, da ni tako slab, temveč še hujši.
V filmu tudi Peter Musevski
V filmu igra tudi Peter Musevski, ki ga je videla v filmih Kruh in mleko Jana Cvitkovića ter Predmestje Vinka Möderndorferja. Režiserka ga je želela, da bi bi igral že v njenem prejšnjem filmu, a se zaradi zasedenosti nista uspeli dogovoriti. V scenariju za pričujoči film pa je vlogo Viktorja že prav napisala zanj. Lik je sicer oblikovala tudi kot nek trenutek sprostitve v močni zgodbi.
Kljub koprodukciji brez kompromisov
Film je nastal v makedonski, slovenski, francoski in belgijski koprodukciji. In kako v takšnih pogojih ustvariti oziroma obdržati intimen film? Za Mitevsko je koprodukcija možnost, kreativnost in ne nekaj tehničnega. S sestro, ki je tudi producentka, namreč vztrajata, da ne delata nikakršnih kompromisov. Najprej napiše scenarij in izbere svoje sodelavce, šele nato pa gre naprej, saj bi se v nasprotnem primeru izgubila tako ona kot njeno delo.
B. K.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje