50. leta prejšnjega stoletja so predstavljala prvo večje obdobje filma z znanstvenofantastično tematiko, ki je pomenila pravi generator opaznih B-filmov. Spomnimo se le Dneva, ko bo obstala Zemlja (1951) in na Tatove teles (1956). Ali pa režiserja Jacka Arnolda, ki se je podpisal pod filma, kot sta Creature from the Black Lagoon (1954) in Tarantula (1955).

Usodna meglica
Za Arnoldov najboljši film lahko mirno označimo Moža, ki se je manjšal (1957). Film je bil posnet po knjižni predlogi Richarda Mathesona, ki se je podpisal tudi pod scenarij. Scott Carey (Grant Williams) svojo ženo Louise (Randy Stuart) odpelje na krajše križarjenje, na katerem na palubi presenečeno opazuje meglico, ki je nenadoma zaobjela njuno plovilo.

Celice se začnejo manjšati
Približno pol leta pozneje Scott ugotovi, da se je pričel manjšati! Njegova višina in teža začneta opazno plahneti. Pri zdravnikih opravi številne preglede in ti ugotovijo, da so se njegove celice začele manjšati, ker je bil izpostavljen radioaktivnemu oblaku. Za nastal položaj nimajo nobenega ustreznega zdravila, saj se kljub novim cepivom neprestano manjša.

Boj za preživetje
Tu film začne delovati z vso svojo grozo, ki je v prvi vrsti eksistencialne narave. Ko je Scottova velikost skoraj "prepolovljena", se za nekaj časa le pomiri, saj svoj socialni krog premakne v svet pritlikavcev, a tudi ta kmalu postane prevelik, saj se krčenje njegovega telesa ne ustavi. Na koncu postane ujetnik svojega doma. Najprej je prisiljen živeti v hišici za punčke, a zmanjševanje se nikakor ne ustavi. Posledica nepojasnjenega pojava postane borba za preživetje, saj Scott najprej postane tarča mačke, pozneje pa pajkov. Groza tako fizično obliko dobi v majhnih živalih, ki naslovnemu junaku predstavljajo smrtno nevarnost.

Izjemni posebni efekti
Mož, ki se je manjšal se odlikuje (za svoj čas) z izjemnimi posebnimi efekti - to velja predvsem za drugo polovico filma, ko je Scott vržen v povsem nov svet, kjer vlada argument moči (oziroma velikosti), tako da mora uporabiti vse svoje znanje, da se lahko bori za preživetje.

Opomin na jedrsko orožje
Boj za preživetje je osrednja vsebinska odlika filma. V nepozabnem zadnjem prizoru Scott zre v svet, odločen, da se bo boril, ne glede na vse težave, ki ga še čakajo. Radioaktivni oblak je seveda očitek na obdobje po koncu druge svetovne vojne, ki so ga zaznamovali hladna vojna, oboroževanje z jedrskim orožjem in potencialna grožnja, ki jo je to orožje prinašalo s seboj.

Morje interpretacij: ujetost, feminizem ...
To obdobje je v ZDA prineslo nov val patriotizma, ki je izkoriščal vse lovke medijske hobotnice in novo socialno okolje, ki je idealiziralo življenje v predmestju. Iz tega konteksta lahko v Možu, ki se je manjšal najdemo povsem novo polje interpretacije - ujetost v lastni dom (ki je bil tako idealiziran) ne prinaša rešitve pred vse večjimi grožnjami. Tako lahko tudi znano okolje (škarje, orodje, hišni ljubljenčki ...) kaj hitro postane nevarno. Na koncu omenimo še metaforo na feminizem. Čas po 2. svetovni vojni je vse večjo svobodo prinašal tudi ženskam, ki so začele delati in se na neki način tudi simbolno osamosvajale. To v filmu lahko vidimo v spremenjeni porazdelitvi moči med zakoncema, ki jo narekuje zmanjševanje moža. Nenazadnje - zmanjšuje se le moški ...