Oglas
Film Kiparjenje časa je nastal v izobraževalnem programu Televizije Slovenija, njegovo premierno predvajanje pa je predvideno za 17. februar ob 21.00. Kiparjenje časa scenaristk Nataše Gači in Alme Lapajne (ta produkcijo podpisuje tudi kot režiserka) je zgodba o boju med etiko in estetiko. Povod za njegov nastanek je bilo razmišljanje o javnih spomenikih v Ljubljani in o obdobjih, v katerih so ti spomeniki nastajali. Javni spomeniki nam namreč veliko povedo o ljudeh, njihovih vrednotah in idealih in so tako izjemni pričevalci narodove zgodovine.
Glavni protagonisti filma so bogati naročnik, kipar, starec, odvetnik in študentka. Študentka umetnostne zgodovine (igra jo Varja Plut) v svoji diplomski nalogi obravnava položaj konjeniškega spomenika v Ljubljani. V Kraljevini SHS je imela Ljubljana dva takšna spomenika, ki pa sta stala le kratek čas. V času povojne Jugoslavije, ki je bilo sicer obdobje izjemne proliferacije javnih spomenikov, konjeniških spomenikov ni bilo. Kot vzvišene figure, ki se vzpenjajo nad ljudstvom, niso bili uglašeni s tedanjo ideologijo. Po osamosvojitvi lahko v Ljubljani spet uzremo dva konjenika. Predstavljata generala Maistra.
Skrivnostno naročilo za Jakova Brdarja
Konjenika, ki stoji naproti železniške postaje, je naredil Jakov Brdar, kipar, ki nastopa tudi v filmu Kiparjenje časa. Njegova je vloga kiparja, ki dobi skrivnostno naročilo. Posredujeta mu ga odvetnik (Niko Goršič) in novodobni bogataš (Branko Šturbej). To je izhodišče dogajanja, ki se vrti okoli umetnosti in umetnikov v sodobnem času; predvsem pa tudi okoli denarja, brez katerega umetnosti (danes) ni. Film sta pomagala ustvariti tudi direktor fotografije in snemalec Marko Kočevar ter montažer Mitja Saftič.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje