Znameniti švedski režiser Ernst Ingmar Bergman se je rodil 14. julija 1918 v mestu Uppsala severno od švedske prestolnice, v družini luteranskega duhovnika. Foto: AP
Znameniti švedski režiser Ernst Ingmar Bergman se je rodil 14. julija 1918 v mestu Uppsala severno od švedske prestolnice, v družini luteranskega duhovnika. Foto: AP
false
Ingmar Bergman, kot ga je ujela kamera, daljnega leta 1940. Foto: EPA

Retrospektivo Bergman 100! bosta nocoj odprla kratka filma Karinin obraz in Stimulantia (epizoda Daniel) ter dokumentarec Farö Dokument.

Velika platna, osvetljena z Bergmanom
Letos, ob 100. obletnici Bergmanovega rojstva, se kinoteke po vsem svetu, tudi slovenska, švedskemu režiserju poklanjajo z retrospektivami. Slovenska kinoteka bo do 21. oktobra prikazala njegove največje klasike in tudi manj znane filme, ki so bili pri nas predvajani redko ali nikoli.

Farö - dom in dokumentarec
Na nocojšnjem odprtju bosta na sporedu dva kratka filma, Karinin obraz (1986), ganljiv portret avtorjeve matere, in Stimulantia (epizoda Daniel) (1967), ki ga je Bergman posnel med letoma 1963 in 1965, ko je bil njegov sin Daniel še otrok. Sledil bo režiserjev prvi celovečerni dokumentarec Farö Dokument (1970), ki slika portret odročnega švedskega otočka v Baltskem morju z imenom Farö, kjer si je Bergman ustvaril dom in posnel nekaj najznamenitejših filmov.

Eden največjih filmskih avtorjev ter eden najpomembnejših in najvplivnejših umetnikov 20. stoletja se je rodil 14. julija 1918 v Uppsali na Švedskem. "Družbo mi pogosto dela jata temnih ptičev: tesnoba, bes, sram, obžalovanje in dolgočasje," je leta 1987 zapisal v svoji avtobiografiji. Med najpomembnejšimi nagradami, ki jih je dobil, sta zlata palma za življenjsko delo na 50. filmskem festivalu v Cannesu leta 1997 in oskar, ki mu ga je za filmski opus leta 1970 podelil Hollywood.

Prvenec z naslovom Kriza
Kot filmski režiser je debitiral leta 1946 s filmom Kriza, med njegova največja dela pa sodijo filmi, kot so Sedmi pečat (1957), Divje jagode (1957), Kriki in šepetanja (1972), Prizori iz zakonskega življenja (1973) ter poslednji kinematografski film Fanny in Alexander (1982), v katerem švedski cineast skozi sanje in spomine povzame vse teme, s katerimi se je kot režiser ukvarjal.

Tematska številka revije Ekran
Vsi ti filmi, razen debitantskega Kriza, bodo na ogled v Slovenski kinoteki, ob tem pa tudi dokumentarci in Bergmanovi reklamni filmi. Projekcije bo pospremila priložnostna razstava v dvorani in kavarni Slovenske kinoteke, pred začetkom retrospektive pa je izšla tudi tematska številka revije Ekran, posvečena temu velikemu švedskemu cineastu.

Kinoteka se pokloni Bergmanovi stoletnici
Kinoteka se pokloni Bergmanovi stoletnici