Režiser je Vajo zbora predstavil kot komedijo o slovenski ambicioznosti, zavisti in samozadostnosti, ki na duhovit način razgalja odnos med umetnostjo in splošnim stanjem slovenskega duha.

Šlo naj bi za slovensko satiro, ki svoj humor gradi na odnosih med različnimi protagonisti v majhnem, uspešnem slovenskem kraju. Zgodba pripoveduje o mladem in ambicioznem dirigentu, ki ga župan povabi v mali slovenski kraj, kjer naj bi vodil zbor, s katerim bi promoviral tamkajšnjo kulturo tako doma kot v tujini. A kmalu se izkaže, da ne bo vse potekalo po pričakovanjih, saj krajevni prepiri prevladajo nad višjimi cilji.

"Profesionalnost trči ob amaterizem, umetnost ob ljubiteljstvo, ljubezen ob zavist ... Pevski zbor postane bojišče različnih vaških interesov," opisuje Möderndorfer. Na predvečer dneva državnosti, ko bi moral zbor pokazati svojo veličino, se komedija značajev prelomi v satiro.

Poleg tega se nadobudni dirigent zaplete v razmerje s sopranistko, ženo podjetnika, ki sponzorira zbor. To pa v majhnem kraju seveda ne more ostati skrito, kar prinese še dodatne težave.

Vaja zbora kot sinonim za slovensko identiteto
Vaja zbora je tako po besedah režiserja predvsem slovenska komedija, saj najbrž ni dežele na svetu, ki bi kot svoj nacionalni šport, del nacionalne identitete in ponosa gojila prav zborovsko petje. Zbor oz. vaja zbora tako ni samo sinonim za nacionalno kulturno zavednost, temveč tudi sinonim za druženje, zabavo, s tem pa tudi za različne prepire in prepirčke.

"Vaja zbora smo vsi. Župani, politiki, umetniki, podjetniki, upokojenci ... Vsi pojemo v istem zboru. Vsi smo člani istega zbora. In v tem segmentu naša lahkotna komedija pokaže v smer nekega drugega zdraharskega zbora, ki ga vsi dobro poznamo in nad katerim se včasih tudi grenko nasmejemo," dodaja Möderndorfer, ki se je podpisal tudi pod scenarij.

V filmu igrajo Matej Puc, Barbara Cerar, Jernej Šugman, Peter Musevski, Janez Hočevar in Štefka Drolc.