Vse vstopnice za letošnji filmski maraton so že nekaj časa razprodane - če do njih niste uspeli priti, pa lahko morda Štefančičev izbor služi kot predlog za kak bodoč domači maraton.

Letošnjo Noč grozljivk oziroma "maraton groze, gorja in gravža" je uvedel film Carrie, ki ga je Brian De Palma daljnega leta 1976 posnel po prvem romanu Stephena Kinga. Glavno vlogo je odigrala Sissy Spacek. Kot so zapisali v Kinodvoru, gre za študijo najstniške tesnobe, ki je sprožila vrsto pubertetniških grozljivk, med njimi pa je še vedno kraljica. King je priznal, da je svoje zgodbe o adolescenci črpal iz lastnih srednješolskih spominov. V filmu je v ospredju plaha in sramežljiva najstnica, ki je v šoli tarča vrstniškega nasilja, doma pa žrtev pretirano zaščitniške in versko blazne matere. Ko jo družba naposled potisne čez rob, njene paranormalne sposobnosti uidejo izpod nadzora.

Korejski film Exhuma, ki je sledil, po Štefančičevih navedbah izgleda kot nadaljevanje filma Carrie, ki se konča na morbidnem, ukletem, še vedno živem, šokantnem grobu Carrie White. Zgodba pripoveduje o korejskem bogatašu, ki zaradi prekletstva prvorojenca vpokliče šamanko, ta pa se s pomočjo pomagačev tako rekoč eksorcistično spravi nad grob njegovega prednika, ki leži na meji med Južno in Severno Korejo. Film, ki ga je režiral Jang Jae-hyun, bi lahko bil posnet na meji med Argentino in Kočevskim Rogom, je zapisal kurator.

Tretji film je bil francoska komična grozljivka Ženske z balkona, ki jo je režirala Noemie Merlant. V njej tri prijateljice obtičijo v peklenskem vročinskem valu v Marseilleu, kjer se zagledajo v fotografa iz sosednje stavbe, ta pa se zagleda le v eno izmed njih.

Ženskam z balkona, ki so se v Cannesu potegovale za kvirovsko palmo, je sledil še en francoski film Pajki, s katerim se bodo gledalci preselili v pariški stanovanjski kompleks. To, da v njem živi tudi zbiralec redkih vrst žuželk in pajkov, je seveda slaba novica. Ko se najbolj strupen med njimi osvobodi in razmnoži, se kompleks, ki ga je socialna država že davno zapustila, prelevi v mesto panike. Film je režiral Sebastien Vaniček.

Pandemična parabola
V zgodnjih jutranjih urah se je maraton sklenil z argentinskim filmom Prežeče zlo. Režiser Demian Rugna je vanj postavil kmečka brata, ki se skušata znebiti obubožanega soseda, ki ga je okužil demon - tako, da ga skupaj s pomočniki odpeljeta daleč stran in odvržeta ob cesti. "Toda v času, ko so vsi lokalni problemi tudi globalni, se problema nikoli ne znebiš, kajti tudi vsi globalni problemi so lokalni ...", ob filmu zapiše Štefančič. Prežeče zlo nas bo med drugim spomnilo, je prepričan, kako zelo se bojimo virusov.