Resolucija 819 - francoska produkcija, ki pa jo je režiral Italijan, Giacomo Battiato - je bila posneta po resnični zgodbi o policistu, ki ga vrhovno sodišče ZN-a pošlje raziskovat, kaj se je zgodilo z osem tisoč muslimanskimi možmi in fanti, ki so iz Srebrenice izginili po vkorakanju bosanskih Srbov. Film gledalcu ne prihrani brutalnih prizorov pokola na območju, ki naj bi bilo v času morije pod zaščito ZN-a. Dokazi, ki jih naš protagonist zbira več let, se nato uporabijo za sestavo obtožnice genocida proti vodji bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, ki je bil aretiran julija letos. Njegov vojaški poveljnik Ratko Mladić, ki ga prav tako išče Haag, je še vedno neznano kje.

Naslov namiguje na resolucijo iz leta 1993, s katero je Varnostni svet ZN-a pozval h koncu srbskih oboroženih napadov na Srebrenico. "Mislim, da je publika zaradi najhujše vojne po drugi svetovni vojni, ki se je dogajala pred našimi očmi, čutila enako kot jaz - jezo in bolečino," je povedal Battiato, ko je na sklepni slovesnosti prevzel nagrado.

Resolucija 819 je bila pravzaprav zmagovalec po izboru občinstva - strokovna žirija je nagradila Opijsko vojno, film afganistanskega režiserja Siddiqa Barmaka, ki prikazuje napete odnose med afganistanskimi civilisti in zahodnimi silami, ki se borijo proti talibanom. "Posebno omembo" žirije si je s filmom A Corte Do Norte zaslužil portugalski režiser Joao Botelho.

Ukrajinec Bohdan Stupka (ki je, mimogrede, nekdanji minister za kulturo) je dobil nagrado za najboljšega igralca; v groteskni poljski komediji S toplim srcem je upodobil bogatega oligarha, ki nujno potrebuje presaditev srca.

Najboljša igralka je postala Donatella Finocchiaro; v italijanskem filmu Galantuomini (Častni možje, r: Edoardo Winspeare) je odigrala žensko na čelu mafijske družine, ki si življenje pošteno zaplete s tem, da se zaljubi v sodnika.
V galeriji si oglejte prizore s snemanja filma Resolucija 819.
A. J.