Povedano drugače, sam bi pet nominirancev za najboljši film od najboljšega proti najslabšemu razporedil takole: Nenavaden primer Benjamina Buttona, Bralec, Milk, Frost Nikon in Revni milijonar. David Fincher se mu zdi po krivem spregledan zato, ker je "s svojima zadnjima filmoma pokazal tako osebno rast kot tudi vstop v zrelo režisersko obdobje. Pretekli teden sem si po desetih letih zopet pogledal njegovo Sedmico, ki je videti, kot da bi jo posnel danes. Starost tega filma izdaja le starost igralcev. V rokah drugačnega, recimo temu bolj sentimentalnega režiserja, bi bil Button resnično le na novo prepakiran Forrest Gump."
Pa najbolj po krivici spregledani film letošnjih oskarjev? Temni vitez, seveda. Nominirance posameznih let je težko primerjati med seboj, kajti "včasih gre res za bolj težke in umetniške filme, kakšno drugo leto pa za lahkotnejše." Vseeno pa je treba vedeti, da se niti vlečejo tudi iz ozadja: "Lobiranje ima menda od nekdaj velik vpliv. Zlasti Weinstein je znan po tem, saj naj bi imel za pasom (kot distributer) največ nominacij in oskarjev. Slišal sem, da danes porabijo 5-15 milijonov dolarjev izključno za reklamno kampanjo filmov v glavnih kategorijah."
Sicer pa naš filmski recenzent, verjeli ali ne, ni "oskarofil": "Iskreno povedano sem oskarje z zanimanjem spremljal v srednji šoli, se pravi v prvi polovici 90-tih, zadnja leta pa me je skoraj popolnoma minilo. Žena je velika ljubiteljica še iz otroštva, zato sem jih vseeno pogledal, čeprav s palcem na daljinskem upravljavcu." Njegovo 'ljubezensko razmerje s filmom' kljub temu sega daleč nazaj: "Najprej so bile risanke Walta Disneyja, ki sem jih gledal v kinu Mojca, ko jih ni bilo mogoče videti nikjer drugje v državi. Na začetku osnovne šole so pustili velik vtis name še Vojna zvezd, ET in Indiana Jones."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje