Ena izmed tistih, ki bo zaznamovala novo dobo venezuelskega filma, je tudi mlada režiserka Gabriela Medina-Herrera, ki se ji je, tako kot številnim drugim mladim ustvarjalcem, z odprtjem filmskega studia Villa del Cine končno ponudila možnost za delo v domovini.

Uničiti prevlado Hollywooda
Prvenstveni razlog, zakaj si je venezuelski predsednik Hugo Chavez tako močno prizadeval za ustanovitev venezuelskega filmskega studia, je bila gotovo njegova želja, da bi v svetu filma uničil tisto, čemur pravi "diktatura Hollywooda". Novi filmski studio mu bo tako omogočil, da bo tudi prek filmske umetnosti svetu predstavil prepričanja in vrednote, za katere se zavzema v okviru svoje socialistične revolucije.

Priljubljene so usode revolucionarjev
Tako najbrž ni nepričakovano, da se prvi celovečerni film iz novega studia vrti okoli enega njegovih najbolj priljubljenih revolucionarjev. Film Miranda Returns, ki ga je režirala Medina-Herrera, je zgodba o pogumnem borcu Franciscu de Mirandi, ki je vodil tri revolucije in igral odločilno vlogo v dogodkih, ki so vodili k venezuelski razglasitvi neodvisnosti od Španije leta 1811. In zakaj odločitev za takšno vsebino? Kot je povedala glavna producentka filma Thamara Bozo, "zgodba tega velikega moža ni tako poznana kot bi morala biti". "Bil je znanilec naše neodvisnosti in velik borec, kar skuša prikazati tudi film."

Lonček pristavili tudi "Hollywoodčani"
Ustanovitev novega studia in predvsem velika finančna sredstva, ki bodo vseskozi "pritekala" od države, so privabila tudi filmarje iz Hollywooda. Enega izmed naslednjih projektov naj bi tako posnel Danny Glover, bolj znan po vlogi policaja v filmih Smrtonosno orožje, ki je jasno izrazil svojo podporo Chavezu. Občutja so obojestranska, saj je predsednik filmu o haitskem revolucionarju Toussaintu Louvertureju že namenil 18 milijonov dolarjev. V bližnji prihodnosti se obeta še ena "srceparajoča" zgodba o mladi violinistki, ki je razpeta med talentom in tem, da mora zapustiti svojo revno in ljubečo družino, ironična komedija o skupini ljudi, ki želijo vreči vlado in politični triler o borcu Luisu Posadi Carrilesu, nasprotniku Castra, ki je bil obtožen bombardiranja kubanskega potniškega letala leta 1976, v katerem je umrlo 73 ljudi.

Gola propaganda ali filmska umetnost?
Ob razkritih vsebinah prihodnjih projektov se seveda mnogi sprašujejo, ali ne gre zgolj za golo propagando. Veliko priznanih venezuelskih filmskih ustvarjalcev je, kot poroča BBC, izrazilo jezo zaradi predsednikovega potratnega ravnanja z denarjem, ki ga namenja projektom, ki si tega niti ne zaslužijo. Režiser Alfredo Anzola je poudaril, da je "zdaj več denarja namenjeno enemu filmu, kot ga je bilo prej na voljo za celoletno filmsko produkcijo". Anzola je sicer podpornik nekaterih idej oblasti, ampak skeptičen glede vloge, ki jo filmu namenja predsednik. Prepričan je, da bodo zdaj snemali le tiste filme, ki bodo všeč vladi, medtem ko drugi filmi ne bodo dobili nikakršnih finančnih sredstev. Da ta trditev ni čisto iz trte zvita, je dokazala tudi vlada, ki je nedavno tega pretrgala vezi z velikim številom umetniških organizacij, ki ji niso bile pogodu.

Direktor Cinema City Marco Mondarain tej trditvi nasprotuje in zanika kakršne koli politične pritiske na ustvarjalce. Ob tem je dodal: "Želimo delati dobre filme, ne glede na scenarij. Želimo si, da bi k nam prišli scenaristi in režiserji s svojimi idejami. Če bodo dobre, bodo gotovo dobili našo podporo." Ali imajo prav eni ali drugi, pa bo jasno v prihodnje.