Na 1. programu Televizije Slovenija je bilo prvič na sporedu Kiparjenje časa, igrani TV-film o boju med estetiko in etiko. Scenarij za projekt, ki je nastal v Izobraževalnem programu TV Slovenija, sta napisali Nataša Gaši in Alma Lapajne, ki je film tudi režirala, direktor fotografije in snemalec je Marko Kočevar, montažer Mitja Saftič. V glavnih vlogah nastopajo Vanja Plut, Branko Šturbej, Niko Goršič, Gorazd Končar in akademski kipar Jakov Brdar.

Kiparstvo kot rdeča nit med različnimi usodami
Ljubljana s konjeniškimi spomeniki torej dolgo ni imela sreče - najprej je bilo treba čakati do Kraljevine SHS, ko je imela kar dva takšna spomenika, ki sta na svojem mestu stala le kratek čas, v osamosvojeni Sloveniji pa smo spet dobili dva. Na to in podobna vprašanja skuša v svoji diplomski nalogi odgovoriti študentka umetnostne zgodovine (Vanja Plut). Konjenika, ki stoji nasproti železniške postaje v Ljubljani, je naredil akademski kipar Jakov Brdar, ki v filmu prek odvetnika (Niko Goršič) in novodobnega bogataša (Branko Šturbej) dobi skrivnostno naročilo. Film prikazuje življenja različnih ljudi, ki se med seboj mimobežno srečujejo, ne da bi vedeli, da jih umetnost, kiparjenje časa usodno povezuje. Hkrati pa je film pripoved o umetnosti in umetnikih v sodobnem času.

Ljudje so namreč kot niti na perzijski preprogi, so zapisali v RTV-jevi Službi za odnose z javnostjo: eni puščajo daljšo, vidnejšo sled, drugi pa so sicer komaj opazni, a brez njih ne bi bilo dragocenega vzorca. Niti se prepletajo, kot se v vsakodnevnem življenju srečujejo ljudje - bogati naročnik, kipar, starec, študentka, odvetnik. In če smo ljudje kot niti, je umetnost tista sila, ki nas tke v vzorce, čeprav danes to pozabljamo in dopuščamo, da namesto estetike govori denar.