Marinšek na ogled postavlja svojo bogato zbirko filmskih sporedov in podpisanih slik največjih filmskih zvezd s 50. in 60. let prejšnjega stoletja. V njegovi zbirki je natančno 396 filmskih sporedov - to so bili programi, ki so izšli za posamezni film.

Na začetku gledali lepe slike
"Teden dni pred predvajanjem filma so se pri blagajniškem okencu dobili filmski sporedi, ki so naznanjali vsebino prihodnjega filma. Te sporede je izdajal distributer Vesna film v Ljubljani, iz njih pa smo izvedeli vsebino filma, kdo bo igral v filmu, si ogledali slike iz filma in iskali lepe igralke," se spominja Marinšek.

V zbirki 396 sporedov
Filmski sporedi so na začetku izhajali v različnih formatih, pozneje pa v enotni obliki, ki se je zložil na štiri strani A5-formata. Ko so začeli sporede številčiti, je takratna generacija filmoljubov začela filmske sporede zbirati. S številko 1 se je začel film Bagdadski tatič, sledil je film Neptunova hči, Sneguljčica, Kobilice, Broadwayske melodije ... "Ta seznam filmov do 100 je moral vsak med nami znati na pamet, sicer ni nič veljal. Zadnji spored v moji zbirki ima številko 396, ki nosi naslov Starec in morje," se spominja Marinšek in doda: "Moja zbirka filmskih sporedov je menda najpopolnejša v državi. Celotne zbirke pa nima nihče, še najmanj Vesna film, oziroma danes Viba film, kjer sem sporede neuspešno iskal, da ne govorim o ljubljanskem filmskem muzeju, kjer pa o tem sploh nič ne vedo."

Ponujali večino le srbohrvaške podnaslove
Konec šestdesetih let je začel distributer izdajati neoštevilčene sporede večjega formata, pozneje so še ti ugasnili in namesto njih so razne distribucijske hiše po vsej Jugoslaviji izdajale kataloge filmov, ki so večinoma punujali le srbohrvaško podnaslovljene filme.

Brat razkril recept
V zbirki je tudi približno 260 fotografij filmskih igralcev. Vsega je bil kriv njegov starejši brat, ki je hodil v šolo v Ljubljano, saj je imel poln album fotografij s filmskimi junaki. "Takole! Iz filmskih sporedov prepiši imena igralcev, ki bi jim rad pisal, in dodaj naslov, ki ga najdeš na kinosporedu, kjer piše produkcija, na primer "Metro Goldwyn Mayer", dodaš samo še Hollywood, Californija in USA! Tu je besedilo v angleščini, ki je sestavljeno univerzalno in velja za vse igralce po svetu. Vsi zagotovo primejo na tako pismo," se bratovega recepta spominja Marinšek. Prva fotografija, ki jo je prejel, je bila slika Johna Wayna iz filma Hondo. Grace Kelly mu je pošiljala vse fotografije iz igralskega obdobja in vse do poroke z monaškim knezom.

Tisti vonj ostaja ...
Kakšen pa ima danes odnos do sedme umetnosti? "V kino grem malokdaj. Še vedno sta mi všeč veliko platno in zvok, ki ga daje dvorana. Moja dvorana v Kozjem še stoji, vendar kina ni več. Tam vodim prireditve za otroke v obliki abonmaja. Vsakokrat, ko stopim v dvorano, zaslutim tisti vonj, ki je bil včasih tako značilen, in pričakovanje, ko si stopil v dvorano, sedel v prvo vrsto in čakal na kino," melanholično sklene Marinšek.