Ann Savage je umrla zaradi zapletov, ki so sledili več infarktom. Čeprav je bilo njene karire konec že od sredine petdesetih let, je leta 1998 poskrbela za veličasten labodji spev: kritiki njene vloge v filmu My Winnipeg Guya Maddina kar niso mogli prehvaliti.

Od svojega preboja v filmski svet dalje (to je bilo leta 1943, z vlogo v kriminalki One Dangerous Night), je Ann Savage v petdesetih posnela več kot 30 filmov, tudi vesterne (Saddles and Sagebrush, Satan's Cradle), muzikale (Dancing in Manhattan, Ever Since Venus) in vojne epopeje (Passport to Suez, Two-Man Submarine) - a svet si jo bo najbolj zapomnil po "Obvozu".

Ko začne bič vihteti ženska
Detour je bil film B-kategorije (ang. pulp) iz leta 1945, v katerem je Ann igrala žensko, ki brezobzirno izsiljuje neznanca (Tom Neal). To je omembe vredno zato, ker sta Savageova in Neal obrnila takrat ustaljeni vlogi spolov: tokrat je bila ona zelo agresivna, okrutna zalezovalka, on pa popoln pasivec. Za štirideseta leta je bilo milo rečeno nenavadno, da je bila ženska prikazana kot tako (spolno) napadalna; kritiki so jo opisali kot "harpijo iz pekla".

"Utelešenje duše filma noir"
Morda najuglednejši živeči filmski kritik Roger Ebert je o filmu Detour zapisal: "Ta film s hollywoodskega dna, posnet v šestih dneh, poln tehničnih napak, z nerodno zgodbo, z igralcem, ki se zna samo kujati in igralko, ki zna samo renčati, bi moral izginiti z obzorja v hipu, ko se je leta 1945 pojavil. A vendarle še živi, tesnoben in srhljiv, utelešenje s krivdo obtežene duše filma noir. Nihče, ki ga je videl, ga ni z lahkoto pozabil."