Vilko Filač se je rodil 14. februarja 1950 na Ptuju, študij pa je končal na praški filmski akademiji v generaciji s Tinetom Perkom, Goranom Paskaljevićem, Goranom Markovićem in Emirjem Kusturico. S svojim pogledom na svet je očaral marsikatere gledalce po svetu in pri nas. Sodeloval pa je tudi s Francijem Slakom pri snemanju Butnskale, Francetom Štiglicem pri Veselem gostüvanju in Strici so mi povedali in s Karpom Godino pri filmu Rdeči boogie ali kaj ti je deklica?.

Uspešno sodelovanje s Kusturico
Najbolj znan je kot direktor fotografije pri vseh uspešnih Kusturičevih filmih, od njegovega v Benetkah nagrajenega prvenca Se spominjaš Dolly Bell? do zmagovalca na canskem festivalu Oče na službeni poti, filmov Dom za obešanje, Sanje v Arizoni in potem še drugega canskega zmagovalca - filma Podzemlje, leta 1995.

Filač je zadnjih petnajst let delal predvsem v tujini, kjer so se pred njegovo kamero zvrstili igralci, kot so Marlon Brando, Johnny Depp, Jeremy Irons, Gong Li in Juliette Binoche.

Nagrade doma in v tujini
Z gibljivimi podobami je prevzel gledalce v filmu Kitajska skrinjica Wayna Wanga, berlinsko žirijo pa leta 2003 v kratkem slovenskem filmu (A)torzija v režiji Stefana Arsenijevića, ki je bil nagrajen z zlatim medvedom. Za delo direktorja fotografije je bil večkrat nagrajen, doma že leta 1985 z nagrado "Metoda Badjure", v Pulju z areno za film Butnskala, v tujini pa še za Sanje v Arizoni in Podzemlje.