Fundacija Ingmarja Bergmana bo okrogli jubilej zaznamovala z več dogodki. Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP bodo njegove igre uprizorili na številnih odrih, vrstili se bodo retrospektive, seminarji in razstave, poleg tega bodo na platna prišli francoski, nemški in švedski dokumentarci o Bergmanu.

Sveža televizijska priredba filma Prizori iz zakonskega življenja iz leta 1974
Napovedan je tudi izid nekaterih njegovih doslej neobjavljenih besedil in tudi zgolj osnutkov. Bil je zelo vročičen pisec in njegovi dnevniki so polni čečkarij, opomb in premišljevanj. Ob jubileju bo ustvarjalec televizijske serije Prevara Hagai Levi režiral televizijsko priredbo znanega Bergmanovega filma Prizori iz zakonskega življenja.

Švedski cineast se je v zgodovino zapisal s filmi, kot so Sedmi pečat (1956), omenjeni Prizori iz zakonskega življenja (1974) ter Fanny in Alexander (1982), vse življenje pa bil zavezan tudi gledališču.

Vseživljenjska močna vez z gledališčem
Čeprav je zaslovel s filmi, pa je po besedah igralke Liv Ullmann, ene od njegovih muz, njegovo mračno in močno pripovedovanje zgodb najbolj prišlo do izraza na odru. Za AFP je igralka povedala, da je v njegovih igrah to pisanje jasnejše. Dodala je, da filter kamere, silovitost ali lepota prizorov, živahne barve, kot jih je mogoče videti v filmu Kriki in šepetanja, ali hladne podobe, ki jih je Bergman uporabljal, ustvarjajo določeno filmsko distanco. Gledališču je bil Bergman zavezan vse življenje. Napisal je več iger, poleg tega je za odrske deske zrežiral vrsto dram, predvsem igre Augusta Strindberga, svojega vzornika iz mladosti.

Več kot 30 let po en celovečerec na leto
Ingmar Bergman se je rodil 14. julija 1918 v Uppsali, severno od Stockholma. Prvi film, ki ga je podpisal kot režiser, je bil Kriza iz leta 1946, prvi mednarodni uspeh pa je doživel leta 1955 s komedijo Nasmeh poletne noči. Več kot tri desetletja je Bergman ustvaril povprečno po en celovečerni film na leto.

Od konca 50. let preteklega stoletja so njegovi filmi postajali vse mračnejši. Loteval se je tematik, kot so zakonske težave, odnos med materjo in sinom, razklanost posameznika ali odsotnost boga. V svoja dela je vključeval tudi lastne intelektualne in duhovne dileme.

Pogosto so igralke, s katerimi je sodeloval, svoje najboljše vloge odigrale prav v njegovih filmih. Med njimi so bile Maj-Britt Nilsson, Harriett Andersson, Eva Dahlbeck, Ulla Jacobsson in Liv Ullmann. Z mnogo igralkami se je zapletel tudi zasebno, sicer pa je bil poročen petkrat, v zakonih pa se mu je rodilo devet otrok.

Čislan med uglednimi cehovskimi kolegi po svetu
Zanimivo je, da si je Bergman doma na Švedskem šele v zadnjem obdobju ustvarjanja pridobil veljavo velikega filmskega mojstra. Ustanovili so tudi po njem poimenovano nagrado, namenjeno mladim filmskim talentom. Status nespornega filmskega velikana so mu priznavali ugledni kolegi po svetu, kot so Woody Allen, Martin Scorsese, Robert Altman, Francis Ford Coppola, Akira Kurosava in Wim Wenders.

Za svoje delo je prejel tri oskarje za najboljši tujejezični film, zadnjega leta 1983 za film Fanny in Alexander. Med Bergmanova slovita dela spadajo tudi filmi Divje jagode (1957), Molk (1962), Persona (1965), Kriki in šepetanja (1971) ter Jesenska sonata (1978). Zadnji igrani film, ki ga je posnel, je bil Sarabanda iz leta 2003, nadaljevanje zgodbe Prizorov iz zakonskega življenja. Umrl je leta 2007 malo po 89. rojstnem dnevu.