Oglas
Wenders, ki si je edino nominacijo za oskarja pridobil prav z dokumentarcem o kubanski zasedbi Buena Vista Social Club, je pred kratkim dejal: "Kmalu nameravam potovati v Mali, kjer bom lahko prisluhnil predvsem bluzu." Kaj bolj določnega o svojem novem projektu Wenders ni želel povedati, vendar pa glede na to, da je govoril tudi o tem, da Etiopijo v nasprotju z Malijem bolj zaznamuje džez, lahko sklepamo, da dokumentarec ne bo obstal pri predstavljanju glasbe države Mali. 63-letni režiser svoje zanimanje za etnozvoke afriške celine pojasnjuje tudi s tem, da vsekakor bolj ceni "ročno izdelano glasbo" kot pa moderne elektronske zvoke.
Trije glasbeni dokumentarciSvoj prvi odmevnejši glasbeni film je Wim Wenders posnel leta 1998. Pod naslovom Willie Nelson at the Teatro je gledalcem ponudil ogled nastopa Willieja Nelsona, danes že legendarnega ameriškega kantriglasbenika, ki pa v svojo glasbo rad 'zameša' tudi bolj rockovske prvine. Drugi Wendersov glasbeni dokumentarec je bil že omenjeni film o kubanskih glasbenikih, ki ohranjajo glasbo, ki ima korenine v štiridesetih, ko je bil Buena Vista Social Club žarišče havanske glasbene scene. Zadnji glasbi posvečeni film je Wenders posnel leta 2003. Film z naslovom The Soul of a Man je četrti film v nizu produkcij, ki jih je Martin Scorsese posvetil bluzovski glasbi. V filmu je Wenders pod drobnogled vzel kariere treh bluzovskih glasbenikov, in sicer Skipa Jamesa, Blinda Willieja Johnsona in J. B. Lenoira.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje