Dokumentarno serijo Tito - Zadnje priče oporoke, ki bo na 1. programu Televizije Slovenija vsako nedeljo ob 20. uri od 7. oktobra dalje, je Zafranović pripravljal kar šest let. Pričevanja približno 40 Titovih tovarišev, prijateljev in družine so snemali štiri leta, naslednji dve pa se je Lordan Zafranović s temi osebami "družil" v montaži.
Tito kot "navaden nenavaden človek"
Sprva 20 delov serije, ki jo je uredil iz več kot 200 ur posnetega materiala, je moral nato po zahtevi hrvaške televizije skrčiti na 13 ur. In kot je povedal v pogovoru z Ladom Ambrožičem, je bilo to krajšanje težko, saj je moral odrezati odličen material, posnetke, ki prikazujejo občutenje tega obdobja in pripovedujejo o nečem zelo emocionalnem. "Zaradi čustev, ki smo jih v njih vzbudili, to ni navaden dokument," je povedal režiser, ki je soočil arhivske posnetke s pričevanji živih oseb, ter tako vzpostavil nekakšen dialog med arhivom in živo pričo, kar informacijam doda posebno čustveno razsežnost. Tita postavi za družinsko mizo, ga ne prikaže le kot mit, ampak kot človeka iz mesa in krvi, je poudaril Zafranović, ali kot je v enem izmed delov serije povedala Jara Ribnikar: "Tito je navaden nenavaden človek."
"Tito ni bil asket, ampak človek iz mesa in krvi. Taki so bili tudi njegovi borci. Take so bile tudi ženske, katerih pričevanja boste videli, zelo dramatična, toda zelo intimna. Skoraj vse so bile zaljubljene vanj, v njegove prodorne modre oči. Govorijo o njegovi lepoti, ne o njegovi ideologiji. Govorijo o njegovi postavi, znanju jezikov, njegovem šarmu, o poznavanju vseh vrst pijače, da je na vsak sestanek slavnega predvojnega zagrebškega kulturnega kroga prinesel Dom Perignon. To je bil visok slog, nekaj neverjetnega. Ko je Tito obiskal London, je angleška kraljica rekla: 'Če je on ključavničar, potem jaz nisem angleška kraljica.' To so bile manire tistega časa, ki jih je on prenesel v drug čas," je o naslovni osebi in pristopu do njegovega razkrivanja v dokumentarni seriji povedal Zafranović.
Zgodbe so mu podarile priče
Lik Tita in ozadje njegovega časa se začrta skozi pričevanja in dramatične usode pričevalcev v filmu. "Nekatere priče so se preprosto zgodile. Dobite veliko več, kot ste pričakovali. Morate snemati. Če snemate, se zgodijo senzacije, o katerih niste niti sanjali," je o občutljivi komunikaciji pri snemanju pričevanj povedal režiser. Priče so mu podarile zgodbe, marsikatera zgodba je tudi zadnje gradivo, ki so ga lahko uporabili, saj priče zaradi starosti odhajajo.
Ljubezen Herte Haas
Ena osrednjih oseb serije je Herta Haas, Titova druga žena. Po besedah režiserja je določila ozračje, ki ga je moral nato doseči pri vseh drugih pričah. "Govorila je izjemno čustveno in natančno. Spominjala se je podrobnosti izpred 60 let. Nikoli prej še ni ničesar pripovedovala, zdaj je prvič čustveno predstavila Tita. Brez nje Tito ne bi bil, kar je bil. Vse niti je držala v rokah, navdihovala ga je in usmerjala. Čeprav je bila ves čas v ozadju, je bila junakinja." In med njima je vladala neverjetna ljubezen. Tito ji je začel dvoriti v Parizu po dveh ali treh dneh poznanstva, sama pa mu je rekla: "Veš kaj, v Pariz nisem prišla po ljubezenske avanture. Hotela sem si ogledati Pariz in ves ta spektakel okoli svetovne razstave. Rekla sem, da imam v Sloveniji fanta, ki boleha za tuberkulozo in on je to sprejel. Ko sva se poslavljala, mi je rekel: 'Dobro je, da greš.' Pomislila sem: 'Kaj je zdaj to.' Rekel je: 'Veš, čutim, da bi se lahko močno zaljubil vate. To pa ni za revolucionarja. Revolucionar mora biti popolnoma svoboden, da lahko dela s polno močjo.' Na to nisem odgovorila nič. Poslovila sva se, se poljubila, odšla sem domov, on pa se je vrnil v mesto."
Druga zelo pomembna oseba v seriji je Jovo Kapičić, ki je bil vseskozi ob Titu, pozneje pa je sprejel vlogo šefa na Golem otoku. Režiserju se zdi Kapičić simpatičen, ker je iskren človek, ki govori odprto in čustveno ter je zelo dragocen za film. Tito ga je imel rad kot "norega" Črnogorca. Njegov odnos s Titom je političen, pa tudi zelo oseben, saj je bila Davorjanka njegovo dekle preden "mu jo je vzel Tito". Zaradi Davorjanke je Herta Haas tudi odšla.
Predigra razpada Jugoslavije
Velika uganka pa ostaja Jovanka. Ustvarjalci oddaje so na podlagi izjav prič prišli do sklepa, da se je razpad Jugoslavije začel še v času njegovega življenja, kar je Jovanka kot ženska čutila in se postavila po robu Dolancu in Ljubičiću. Na enem izmed zadnjih Titovih potovanj na Kitajsko Jovanke ni bilo več v delegaciji, kar je bil znak, da so jo oddaljili. Govorilo se je tudi, da pripravlja državni udar in da želi naslediti Tita. "Takrat je po izjavah prič potekala predigra razpada Jugoslavije. Še v času njegovega življenja je bilo čutiti vse napetosti, ki so se vlekle od leta 1968, 1971, pa vse do razpada in krvavega obračuna, ki je posledica te nacionalne politike," pravi Zafranović. Ker je bila Jovanka zelo blizu Titu in njegovim bližnjim ter so njegovi vnuki in družinska mlada generacija ob njej preživeli otroštvo, so jo ti seveda opisovali v simpatični luči, a vendar Jovanka še naprej ostaja skrivnostna.
Zafranoviću do nje ni uspelo priti. "Na vse načine sem skušal priti do nje. Bili smo že tako rekoč v preddverju njene hiše. Privolila je v intervju z mano, potem pa jo je neki beograjski novinar prevaral. Mislila je, da je prišel k njej samo na pogovor, on pa je imel mikrofon in je to pozneje predvajal. Zato je sklenila, da ne bo nikomur več ničesar povedala, tudi meni ne. Zelo mi je žal za to, saj v paleti Titovih žensk manjka prav barva, ki se imenuje Jovanka."
Soscenaristko izključil iz procesa
Serija, ki bi na hrvaški televiziji morala biti predvajana lani, pa so jo zaradi volitev prestavili na pomlad 2012, je povzročila tudi nekaj glasnih konfliktov. Nič nenavadnega za režiserja, ki pravi, da njegovi filmi "vedno prihajajo ob nepravem času" in vedno sprožijo glasne polemike. Ker skuša govoriti o stvareh, ki jih ljudje nočejo slišati, njegove filme najraje prestavijo na polnočni čas, na čas po volitvah ali pa ob istem času predvajajo tekmo, se je pošalil. Tuđman mu je v svoji knjigi celo posvetil 10 strani in ga imenoval "sovražnik hrvaškega naroda", filma Somrak stoletja/Testament L. Z. iz leta 1994 pa na hrvaški televiziji nikoli niso predvajali; hrvaško občinstvo ga je lahko videlo na Televiziji Slovenija. Težave z dokumentarno serijo o Titu ni predstavljal zgolj prestavljeni termin predvajanja serije na Hrvaški televiziji, ampak tudi konflikt s soscenaristko Miro Šuvar, ki mu je očitala, da je sama vodila pogovore, da je "delal mimo nje" in podobno, zato jo je izključil iz procesa.
Edino, kar je ta nesmiselna polemika, ki se je nadaljevala na sodišču, smiselnega dosegla, pravi Zafranović, da si je sodnik - po tem, ko je Šuvarjeva zahtevala prepoved serije - celotno serijo ogledal v enem samem dahu, v dveh dneh in bil na koncu v solzah. "To je bila odlična kritika, še preden je bila serija predvajana. Seveda je odobril predvajanje."
"Mira Šuvar je v dogovoru z mano vodila določene pogovore, njej se moramo zahvaliti za poznanstvo s Herto Haas, za odnos do nekaterih prič, opravila je vrsto stvari, ko pa se je začela mešati v moje delo, ko je želela vreči ven najbolj intimne stvari, ki so najbolj zanimive za gledalce, mi je bilo, kot da mi je začela rezati roke in noge. Tega nisem dovolil. Za to plačujem visoko ceno. Moral sem jo izključiti iz procesa," je režiserjev komentar na zgodbo, ki se je na sodišču za samo serijo razrešila ugodno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje