Dediščina dveurnega filma Žrelo, v katerem gromozanski morski pes pleni ob obrežju manjšega pristaniškega naselja, precej presega le kopico prestrašenih gledalcev, ki se na smrt bojijo morskih globin. Film je namreč v blagajno prinesel 100 milijonov dolarjev in tako postal prvi 'poletni blockbuster', ki je odprl pot tudi nadaljnjim filmskim spektaklom. Pred Žrelom so nove filme po navadi začeli predvajati v ponedeljkih v manjšem številu kinematografov in jih širše distribuirali šele, če je v tistih nekaj kinodvoranah občinstvo pokazalo dovolj zanimanja.
Filmske producente je uspeh, ki ga lahko doseže en sam film, hitro opogumil in sledila so desetletja velikih filmskih uspešnic, kot so Vojna zvezd, Indiana Jones, Batman, Misija nemogoče in drugi, Stevena Spielberga pa se očitno vendarle ni kar tako prijel naziv 'očeta' blockbusterjev.
A zadnje čase je podoba drugačna in zdi se, da je 'žanr' filmskih spektaklov v upadu, glasno napovedovani filmi pa radi razočarajo, medtem ko znajo manjše produkcije poskrbeti za pravo presenečenje. Velikopotezni projekti zadnjega leta, kot so Perzijski princ, Spopad Titanov in Scottov Robin Hood, niso naredili vtisa, na kakršnega so upali. 31. maj, na katerega v ZDA praznujejo 'dan spomina' in je v kinodvoranah že leta tradicionalno eden najbolj dobičkonosnih, je bil letos najslabše obiskan v zadnjih 17 letih. Universal studio, ki je leta 1975 stal za Žrelom, že leto dni ni postregel s pravo uspešnico, MGM pa je na robu bankrota.
Spektakli zamenjali žanr
Urednik ameriške revije Variety Tim Gray pravi, da je 'poletni blockbuster' v letih postal film, ki pritegne zlasti najstnike ali družine, zadnja leta pa so poletni naslovi filmi, kot so Prekrokana noč, komedija brez prvih zvezdnikov in muzikal Mamma Mia. Hkrati so za presenečenje poskrbeli filmi, kot sta Okrožje 9 in Neslavne barabe. "Studii so vendarle dojeli, da obstaja občinstvo, ki ga zanima kaj drugega kot Transformerji," pravi Gray.
Zlobnež, ki se vedno znova izmuzne kameri
Mladi Spielberg, v času nastajanja Žrela je bil star 27 let, si je takrat zagotovil 7 milijonov proračuna za priredbo romana Petra Benchleyja. Odločil se je, da ne bo snemal v cenejšem, varnejšem, zaprtem muzeju, ampak kar na prostem. Že takrat obseden z posebnimi učinki si je zamislil model morskega psa na hidravliko, ki je slišal na ime Bruce. A ne glede na to, kako močno si je ekipa prizadevala za čim pristnejšo oživitev Bruca, je ta vedno znova izpadel umeten. V montaži se je režiser, ki je s filmom že pošteno zamujal, domislil ključne domislice – izločil je večino posnetkov morskega psa in nekaj teh pustil za konec, ko so gledalci že močno prestrašeni. Prizor prestrašenih dopustnikov in s krvjo obarvano morje sta imela v bistvu še strašljivejši učinek, glavni zlobnež zgodbe pa je bolj kot ne ostal skrit.
Franšiza je rojena
Universal je zamudo izkoristil v svojo korist in film napovedal z veliko oglaševalsko akcijo ter slogani: Izogibajte se vode, 24. junija leta 1975 pa so se koluti končno zavrteli. Hkrati so ga začeli predvajati v 400 kinematografih in že na večer ob odprtju so se pred blagajnami vile vrste radovednih fantov. Tistega dne je bila rojena dolga franšiza, ki je imela še tri nadaljevanja, in sicer v letih 1978, 1983 in 1987, vsako od teh pa je bilo vsaj kanček slabše od predhodnika.