Letos mineva 110 let od rojstva tega slovenskega umetnika in ob tej priložnosti so v Kinoteki pripravili njemu posvečen filmski večer. Predvajali so 13-minutni film Božidar Jakac režiserja Metoda Badjura, poleg tega pa tudi pet kratkih filmov, ki jih je posnel sam Jakac. Za glasbeno spremljavo filmov je na klavirju skrbel Mitja Reichenberg.

Film San Francisco Gloden Gate, ki traja šest minut, je Jakac posnel leta 1930. Tri leta pozneje je nastal 8-minutni prav tako črnobeli film Pomladna moda. Tu so še štiri minute dolg Velesejem v Ljubljani iz leta 1931 in 13-minutni črnobeli Fotoamaterski izlet v dolino gradov iz leta 1932. Letnica 1940 pa spremlja Jakčev barvni film Bela Krajina: Festival narodnih plesov in kresovanje v Metliki.

Harmonija celovitosti življenja
Božidar Jakac (1899-1989), ki se je v svoji likovni umetnosti sprehodil od realizma, prek impresionizma in simbolizma k ekspresionizmu, je v svoji umetnosti težil k harmoničnemu izražanju celovitosti življenja. Morda se spodobi, da ob njegovem imenu najprej zapišemo, da je bil prvi slovenski študijsko specializirani grafik in sploh glavni mojster slovenske umetniške grafike, a temu je treba takoj pridati njegovo slikarsko delo, ilustracije, fotografijo in filmska umetnost.

Duh starih mojstrov prenovljen z osebno občutljivostjo
Sodil je med osrednje portretiste svojega časa in nam zapustil številne portrete v grafiki, risbi ali slikarski potezi nekaterih najbolj znanih kulturnih, političnih in drugih slovenskih osebnosti. Še danes se nam ob pomisleku na katero izmed teh oseb najprej izriše prav portret, pod katerega se je podpisal Jakac.

Umetnika je nagovarjala tudi slovenska pokrajina, zlasti Dolenjska in rojstno Novo mesto. Opozoriti pa je treba še na Jakca dokumentarista, saj je slikal tudi iz kulturnozgodovinskih nagibov.

Umetnostni zgodovinar Milček Komelj je o Jakcu zapisal, da je bil v duhu starih mojstrov, ki iščejo skladje med naravo in notranjim občutjem, v prijemih in nazorih ukoreninjen v umetnosti poznega 19. stoletja, a jo je prenavljal z osebno občutljivostjo.

Likovno in filmsko zapisovanje potovanj
Božidar Jakac se je rodil leta 1899 v Novem mestu. Med letoma 1919 in 1923 je študiral na akademiji v Pragi, med letoma 1925 in 1928 pa je bil profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani. Študijsko je obiskal Berlin, Pariz in Norveško, prav tako je potoval v severno Afriko in ZDA.
Od leta 1943 je bil v partizanih in novembra istega leta s slovensko delegacijo potoval na drugo zasedanje Avnoja v Jajce. Jakac je bil med pobudniki ljubljanske akademije upodabljajočih umetnosti, na katerih je nato tudi med letoma 1945 in 1961 poučeval grafiko. Tudi po vojni je veliko potoval, utrinke iz tujih dežel pa vestno beležil v likovni umetnosti, fotografiji in seveda filmu.