Računalniško animirani filmi studia Dreamworks Animation imajo (v nasprotju s studiem Pixar), diplomatsko rečeno, pester rezime. Blagajniško sila uspešnemu Shreku, denimo, z vsakim nadaljevanjem kakovost scenarija občutno pada, medtem ko se tehnična dovršenost animacije vidno razvija naprej.
In če so bile risanke, kot so Shrek, Madagaskar in Kraljestvo morskega psa, le lahkotne žanrske parodije, Kung fu panda naredi odločen korak v drugo smer. Z eno nogo še vedno, a previdno in spoštljivo, stoji v parodiji azijskih pretepaških filmov, z drugo pa pogumno stopi v satiro ljubiteljev, vaditeljev in mojstrov borilnih veščin. Kdor ima za pasom vsaj nekaj let rednega treninga katere koli borilne veščine, bo znal ceniti humor in plemenitost sporočila ustvarjalcev.

Vsekakor gre še vedno za tipično klišejsko ameriško risanko, namenjeno celotni družini. Najmlajši se bodo zabavali ob vragolijah hitrojezičnega in vselej lačnega pande (Jack Black), najstniki se bodo brez težav našli v prizorih sanjarjenja in prerekanja z očetom in učiteljem (Dustin Hoffman), starejši pa bodo uživali v iskanju podobnosti s prijubljenimi kung fu in akcijskimi filmi. Vsemu temu navkljub pa je to Dreamworksova risanka z velikim srcem, kar je sicer značilno za Pixarjeve risanke.

Studio menda načrtuje serijo kar petih nadaljevanj, kar bodo po uspešnosti v tujini verjetno tudi res izvedli. Upajmo le, da bodo ohranili sporočilo začetne zgodbe o vztrajnosti in zmagi duha. V slovenskih kinematografih si lahko Kung fu pando (kot je zdaj že nekaj časa v navadi za risanke studia Dreamworks) ogledate v dveh različicah (slovensko sinhronizirani in podnaslovljeni).

Ocena: +4; piše: Uroš Šetina