Oglas
V Ljubljani je prejšnji teden vrata odprl sejem Frankfurt po Frankfurtu, v Zagrebu pa Interliber (ki je letos kot posebno gostjo poudaril Slovenijo). V dunajski mestni hiši bo za "velik bralski dogodek" v predbožičnem času poskrbel 59. avstrijski knjižni teden, ki je začel danes. Na slovesnem odprtju so Klausu Wagenbachu kot prvemu založniku podelili letošnjo častno nagrado avstrijskih knjigotržcev za "strpnost v stališčih in delovanju".
Bistvo sveta po predsedniku DrnovškuNa 114 dogodkih - lani jih je bilo 80 - se domače založništvo predstavlja med 14. in 19. novembrom, 13 knjigarn pa prodaja knjige 149 avstrijskih, nemških in švicarskih založb. Svojo novo knjigo, Bistvo sveta, je v dunajski mestni hiši predstavil tudi predsednik Janez Drnovšek; v nemščini jo je z naslovom Vom Wesen der Welt izdala Mohorjeva založba iz Celovca. Tako kot v svoji prejšnji knjigi, Misli o življenju in zavedanju, ki je izšla maja pri Mladinski knjigi, Drnovšek tudi v knjigi Bistvo sveta piše o svojih pogledih na svet, življenje in na usodo človeštva.
Na predstavitvi in podpisovanju svoje knjige na Dunaju je Drnovšek poudaril, da je ta knjiga razmišljanje o spreminjanju človeške zavesti, ki naj bi človeku pomagala, da bi se spremenil in lažje živel. Povedal je, da v knjigi najdemo recepte, kako dvigniti zavest in živeti v sožitju z drugimi. Janez Drnovšek je na Dunaju spomnil še, da njegova knjiga ni politična, ampak neke vrste filozofsko delo, ki pa je razumljivo vsem. Na Dunaju se je Drnovšek srečal tudi z avstrijskim predsednikom Heinzom Fischerjem.
Hrvaški prevod prve knjige je sicer ravno te dni izšel tudi pri založbi Meandar, Drnovšek pa jo je pretekli četrtek predstavil na tamkajšnjem knjižnem sejmu Interliber. Ob tem se je sešel s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesičem.
Revolucionar med založniki
Klaus Wagenbach je svojo založbo, ki je ostala neodvisna do danes, ustanovil leta 1964 v Berlinu in postal ikona takratnega študentskega gibanja. Zaradi svojega političnega prepričanja je Wagenbach tvegal številne sodne procese in zaplembe. O njegovi založniški poti bodo prikazali tudi film. Nagrado, ki je letos vredna 7.200 evrov, so v prejšnjih letih prejeli Milo Dor, Viktor Frankl, Inge Merkel, kardinal Franz Koenig, Gerhard Roth, Simon Wiesenthal, Hugo Portisch, H. C. Artmann, Christine Noestlinger, sir Peter Ustinov, Josef Haslinger, Karl Markus Gauss, Ilse Aichinger, Konrad Paul Liessmann, Erich Hackl in Barbara Frischmuth.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje