Kot nekdanjega komunističnega vohuna so izpostavili poljskega pisatelja in enega najboljših vzhodnoevropskih novinarjev svoje generacije, Ryszarda Kapuscinskega. Kapuscinskemu, ki je sicer umrl 23. januarja letos, očitajo, da so bila njegova službena potovanja po celem svetu v šestdesetih in sedemdesetih del njegovega "nudenja uslug" tajni policiji. Da je bil Kapuscinski socialistični oblasti zelo blizu in da je bil tudi vohun sicer nikoli ni bila skrivnost, a je do danes niso obešali na veliki zvon. Kako naj bi bilo tudi drugače, ko pa ga je leta 1964 poljska tiskovna agencija imenovala za svojega edinega dopisnika iz tujine, ki je bil odgovoren za poročanje iz kar 50 držav.
Priča 27 političnim prevratom
Ryszard Kapuscinski, rojen 4. marca 2932, ki je po smrti postal žrtev političnih mahinacij, je bil pravzaprav tudi pri svojem novinarskem delu specializiran za "deviantne" oblike politične dejavnosti. V svoji dolgi karieri je poročal kar o 27 revolucijah ali državnih udarih. Kapuscinski ni bil le odličen novinar; slovel je tudi zaradi svojega skoraj literarnega sloga pisanja, zaradi katerega so bile njegove knjige, s pisanjem katerih je dopolnil svoje novinarsko delo, cenjene tudi med pravimi književniki in literarnimi kritiki. Njegovo najbolj znano delo je Cesarz (Vladar), v katerem je analiziral vzroke za postopni propad etiopskega kralja Haileja Selassieja, pisal pa je tudi o iranskem šahu Rezi Pahlaviju in o zadnjih dneh Sovjetske zveze.
Kako zelo cenjen je bil Ryszard Kapuscinski, govorijo tudi besede britanskega pisatelja Salmana Rushdieja: "En Kapuscinski je vreden več kot tisoč stokajočih in zasanjanih pisunov. Njegova izjemna kombinacija novinarstva in umetnosti nam omogoča zbližanje s tistim, kar Kapuscinski imenuje neupovedljiva podoba vojne."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje