Posebnost sarajevske Hagade so bogate ilustracije, na katerih so v nasprotju z judovskimi verskimi določili upodobljeni tudi ljudje in cel Bog. Tudi sicer knjigo odlikuje bogata oprema, in sicer zlati tisk in usnje, v katerega je vezana. Faksimile dela, ki je nastalo v 14. stoletju v Španiji, dopolnjujeta tudi uvod in razlaga besedila, ki ju je v angleščini napisal predsednik Judovske skupnosti BiH-a Jakob Finci.

Faksimile je izšel v 613 izvodih, za katere je treba odšteti 1.700 evrov (nekaj več kot 400.000 tolarjev). V razkošni zaščitni škatli, v kateri bodo kupci faksimile odnesli, je Hagadi priložen tudi certifikat Judovske skupnosti Bosne in Hercegovine.

Zgodbe o stvarjenju sveta
Poimenovanje judovske biblije izhaja iz hebrejske besede haggadah, ki pomeni zgodbo ali legendo. Kdo je avtor Hagade, ni znano, prav tako ni znan njen prvi lastnik, od vseh izvodov in različic pa je najbolj znan prav sarajevski, ki so ga v glavno mesto Bosne in Hercegovine najverjetneje preneseli po pregonu Judov iz Španije, zdaj pa ga hrani sarajevski Pokrajinski muzej.

Judje Hagado vzamejo v roke na dan, ko se spominjajo odhoda iz egiptovskega suženjstva. Na ta dan pripravijo tradicionalno seder večerjo, po njej pa berejo zgodbe iz judovske biblije o stvarjenju sveta.