Nagrado, ki jo sicer podeljujejo vsake dve ali tri leta na rojstni dan tega velikega pesnika in dramatika, so tako letos podelili velikemu borcu za mir, čigar izbor je županja Frankfurta in predsednica žirije Petra Roth pojasnila z veliko moralno odgovornostjo, ki se kaže v njegovih delih in siceršnjem delovanju. Ozovi romani so prevedeni v več kot 30 jezikov, med njegovimi romani pa velja omeniti zlasti Črno skrinjico, ki je dostopna tudi v slovenščini, in To Know a Woman.

Njegova zadnja uspešnica pa je A Tale of Love and Darkness, v kateri pripoveduje avtor zgodbo o treh generacijah družine, ki odrašča v Jeruzalemu v 40. in 50. letih preteklega stoletja.

Bogato literarno ustvarjanje
Oza razumejo na mednarodnem političnem prizorišču pogosto kar kot utelešenje izraelske levice. Pisatelj, ki se je rodil leta 1939 v Jeruzalemu, je objavil 18 del v hebrejskem jeziku, napisal pa je tudi več kot štiristo esejev in člankov. Te smo lahko brali tudi v slovenskem jeziku. Za svoje ustvarjanje je leta 1988 prejel tudi najvišje izraelsko priznanje - izraelsko nagrado za literaturo, mesto Frankfurt pa mu je leta 1992 podelilo tudi mirovniško nagrado tega mesta.

Oz je aprila ob predstavitvi letošnjega nagrajenca izrazil ganjenost, da so tako prestižno nagrado namenili prav njemu, in hkrati priznal, da ni niti vedel, da je med kandidati za Goethejevo nagrado.

Med dosedanjimi dobitniki te prestižne nagrade, s katero pripada nagrajencu tudi 50.000 evrov, najdemo velika imena, kot so pisatelja Herman Hesse in Thomas Mann, filmski režiser Ingmar Bergman in psihoanalitik Sigmund Freud.