Če Stephen Hawking napiše knjigo o vesolju za otroke, najbrž ni nič nenavadnega, da jo javnosti predstavi na univerzi v Cambridgeu, kjer tudi sicer dela - nenazadnje z njo verjetno cilja na mlade ali bodoče intelektualce. "Nove stvari je lažje razlagati otrokom kot odraslim, ker so bolj odprtega duha in se radi učijo," je Hawking razložil svoje razloge za menjavo ciljnega občinstva.

George's Secret Key to the Universe (Georgeov skrivni ključ vesolja) je prvi del načrtovane trilogije, v kateri bo Hawking s pomočjo mladega junaka zagrizel v nekaj svojih najljubših tem: sončni sistem, asteroide in seveda črne luknje. Knjiga bo najprej (v četrtek) izšla v francoščini, teden pozneje pa še v angleščini; prodajali jo bodo v 29 državah.

Vsa zgodovina časa v eni knjigi
Treba je omeniti, da tudi verjetno najuglednejši ta hip živeči znanstvenik tega podviga ne bi zmogel brez pomoči: ob strani sta mu stala Christophe Galfard, prvi Francoz, ki je na podlagi Hawkingovega dela napisal svojo doktorsko dizertacijo in - njegova hčerka Lucy. Skupaj so hoteli ustvariti "moderen pregled kozmologije, vse od velikega poka pa do sedanjosti".

Malce pesniške svobode
37-letna novinarka in pisateljica Lucy Hawking je na tiskovni konferenci ob predstavitvi knjige citirala enega najljubših rekov svojega očeta: "Na svetu je že preveč znanstvene fantastike, jaz se ukvarjam z znanstveno resničnostjo". Edina izmišljena stvar v celi knjigi je tako "superračunalnik" Kozmos, ki odpre nekakšna vrata, skozi katera lahko George stopi naravnost v vesolje in se sprehaja med asteroidi.

Treba bo v vesolje
Na vprašanje, za katero od možnosti, ki ju ima na izbiro junak v njegovi knjigi - rešiti Zemljo pred globalnim ogrevanjem ali najti planet, primeren za življenje - bi se odložil sam, Hawking odgovarja, da bi se bilo treba osredotočiti na oboje. "Bojim se, da bo globalno segrevanje začelo hraniti samo sebe in se bodo temperature še naprej dvigale, tudi če zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida. Upam, da še nismo tako daleč, je pa situacija gotovo že kritična."

Kaj nam torej preostane? "Človeštvo nima prihodnosti, če ne bo začelo širiti svojih obzorij v vesolje, onkraj meja Zemlje. Prej ali slej nas bo kaka katastrofa - asteroid ali pa nuklearna vojna - vse iztrebila."

Knjiga, ki jo vsi nameravajo prebrati
Hawkingovo delo Kratka zgodovina časa iz leta 1988 je z desetimi milijoni prodanih primerkov eno najbolj popularnih znanstvenih del vseh časov, ki je pozneje dobila celo berljivo nadaljevanje, Krajša zgodovina časa. Težavno branje in kompleksnost Hawkingovih ugotovitev sta knjigi prislužila tudi naziv "najmanj brane prodajne uspešnice vseh časov".

A. J.