Uničevanje judovskih verskih knjig je greh. Foto: EPA
Uničevanje judovskih verskih knjig je greh. Foto: EPA
Tora je zbirka več verskih spisov. Foto: EPA
Judovsko pokopališče
Judovska pokopališča so tudi danes pogosto žrtve vandalov. Foto: EPA

Nedavno so jih nekaj našli v Nišu, kjer so na tamkajšnjem judovskem pokopališču odkrili genizo. Geniza je grob oziroma 'skladišče' odsluženih judovskih spisov, pogosto pa so se v genizi znašla tudi posvetna besedila judovskih piscev. V niški genizi so odkrili sveto knjigo Toro in spise, v katerih je omenjeno božje ime, vsi pa so tako poškodovani, da niso več primerni za uporabo. Genizo so odkrili sodelavci projekta Menuha (Spokojnost), ki je namenjen odkrivanju spomenikov Judov, ki so nekoč živeli v Nišu.

Iskanje zatočišča v osmanski državi
V Nišu je bila do izbruha druge svetovne vojne močna judovska skupnost, katere člani so bili pripadniki Sefardi, torej Judje, ki so se na Balkanski polotok priselili s Pirenejskega polotoka, od koder sta jih leta 1492 pregnala kralj Ferdinand in kraljica Izabela, ki sta se lotila 'rasnega čiščenja' svojega kraljestva. Del Sefardov se je zatekel na Balkan, saj je v osmanskem cesarstvu vladala dokaj visoka stopnja verske svobode; nemuslimani so sicer morali plačevati višje davke, a njihovo življenje ni bilo ogroženo.

Ohranjanje judovske umetnosti
Judovsko skupnost v Nišu zasledimo na niškem judovskem pokopališču, ki so ga najbolj uporabljali 19. stoletju, zadnje grobove pa so izgrebli leta 1938. Okoli 1150 spomenikov in ostanki 150 grobov ima veliko spomeniško vrednost, saj prikazujejo judovsko umetnost. Niški grobovi so v primerjavi z judovskimi grobovi drugod bogato okrašeni; na njih najdemo sicer zelo redke dekorativne elemente in podobe kač, njihova posebnost pa so tudi vodoravna nagrobna znamenja.

Danes živi v Nišu le nekaj deset Judov, ki skušajo s projektom Menuha ohraniti spomin na kulturo svojih prednikov. Cilj projekta je ureditev in zaščita judovskega pokopališča in preobrazbo sinagoge v središču mesta v kulturni center.

Mrliška vežica za knjige
Beseda geniza oziroma genizah v hebrejšini označuje pogreb. Izraz izhaja iz perzijske besede ganj, ki je pomenila skladišče in zaklad. Geniza ni bila namenjena dokončni hrambi odsluženih besedil, ampak je bila zasnovana bolj kot skladišče, v katerem dokumenti, knjige in spisi počakajo na dostojen pogreb. Čeprav naj bi v genizi shranjevali le besedila, v katerih je zapisano božje ime, pa se je pogosto zgodilo, da so se v genizi znašla tudi povsem posvetna besedila.