Med drugim se bo namreč ugibalo, kateri od finalistov – to so Anja Mugerli, Boris Kolar, Pia Prezelj, Janja Rakuš in Vlado Žabot – bo dobil letošnjega kresnika. Pozornost bo namenjena tudi poeziji Gottfrieda Benna v prevodu Braneta Senegačnika in prozi Vanje Pegana, ki jo je navdihnila Hopperjeva slika.

Sorodna novica Kritiško sito Ani Pepelnik za pesniško zbirko To se ne pove

človek bi te objel / nikol več spustu
Kritiško sito je nagrada, ki jo podeljujejo literarni kritiki (Društvo slovenskih literarnih kritikov) za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu. Letošnja nagrajenka je Ana Pepelnik, avtorica pesniške zbirke z naslovom To se ne pove. Pesnica gradi svojo poezijo z izrazitim posluhom za ritem in jezik v njegovih zvočnih in pomenskih razsežnostih, zato njene pesmi utripajo še posebej izrazito v glasnem branju. Ta utrip je vedno v sozvočju z njihovo tematiko, največkrat intimistično zaznamovano, pri čemer avtorica občuteno razpira tudi vsebine, ki se dotikajo naših najranljivejših mest.

V Literarnem nokturnu je izbrane pesmi že pred knjižno izdajo leta 2021 interpretirala dramska igralka Gaja Filač. Režirala je Živa Bizovičar.
Literarni nokturno - Ana Pepelnik: To se ne pove

"Tako je nečimrna, da še vedno ne mara, da bi ji rekla ’mama’, čeprav jih ima na grbi že devetdeset."
Anna Onichimowska se je rodila leta 1952 v Varšavi, kjer je doštudirala polonistiko in delala kot urednica. Najbolj je zaslovela kot pisateljica za otroke in mladino, piše pa tudi duhovite knjige za odrasle, v katere vključuje komiko, žanrske elemente in fantastiko. Je tudi avtorica radijskih in gledaliških iger ter televizijskih scenarijev. Za odrasle je izdala zbirki kratkih zgodb Vmes (2012) in Juha iz žeblja (2013) ter romane Tretje oko (2009), Z zornega kota mačka (2018) in Oddam ženo v dobre roke (2019). V slovenščino je prevedenih več njenih knjig za otroke, med njimi Duh stare hiše (1998, slov. 2006) in Matiček in lovci na duhove (2001, slov. 2008). Pisateljica živi v Lundu na Švedskem. Odlomek iz romana Oddam ženo v dobre roke je prevedla Jana Unuk.
Interpretira Ana Urbanc, režija Ana Krauthaker.
Literarni nokturno - Anna Onichimowska: Oddam ženo v dobre roke

Zaradi hude vročine se je moja malaga hitro topila in že jela topit dno korneta, zato hitro ukrepam: odgriznem konico korneta in izsrkam taleči se slad z okusom po marsali, rozinah in vanilji.
Igor Krivokapič (1965) je slovenski skladatelj, tubist, pedagog in glasbeni urednik. Čeprav je večino življenja posvetil glasbi, mu je književnost od nekdaj blizu. Svoje monumentalno pisateljsko delo, trilogijo romanov A, B in C, katere prvi del z naslovom A: simfonija v besedi bo kmalu izšel pri založbi Sanje, sam predstavlja takole: "V naslednjih (upam) dveh letih pa nameravam dokončati celotno obsežno trilogijo, ki bo po načrtu vsebovala vsaj tri tisoč strani in bo zaobjela zares širok oris sveta in nas v njem, v katerem smo kot mladi še s srčnim zanimanjem in užitkom čitali distopična znanstvenofantastična dela, zdaj pa z grozo spoznavamo, kako iste zgodbe iz teh knjig večinoma postajajo vsakdan."
Interpretacija Blaž Šef, režija Saška Rakef.
Literarni nokturno - Igor Krivokapič: Affetuoso

Bar na vogalu, velika zastekljena okna. Osvetljen, drugačen od ulic, ki so me pripeljale sem. Tukaj se svetloba ne igra, je konstantna, močna in mirna.
Marsikoga so že navdihnile slike ameriškega realističnega slikarja Edwarda Hopperja. Med njimi je tudi slovenski pisatelj in pesnik Vanja Pegan, ki je naslovil zgodbo po njegovi sloviti sliki The Nighthawks. Vanjo Pegana poznamo po romanih Pisatelj, Adam in pilot, Čoln, Potovanje na začetek poti in Svetilnik, izdal pa je tudi tri knjige kratke proze, nazadnje Štiri morske milje. Od leta 2017 do danes je izdal tudi štiri knjige poezije, najnovejšo z naslovom Pobočja je predstavil marca 2024. V zgodbi The Nighthawks se pripovedovalec zgodbe na svoj način odpravi do bara na znameniti sliki in razmišlja, kaj na njej ga tako privlači.
Interpretira Matej Puc, režija Saška Rakef.
Literarni nokturno - Vanja Pegan: The Nighthawks

Povsod, povsod obraze / zdaj vidiš maskaste, / "svoboden – da propadeš, /
za izpolnitev – ne."
Nemškega pesnika Gottfrieda Benna literarni zgodovinarji povezujejo z ekspresionizmom. Ta je zaznamoval začetno obdobje njegovega ustvarjanja v času pred prvo svetovno vojno, ko je z nekakšnim ciničnim naturalizmom slikal drastične prizore bolnih in mrtvih teles, s čimer je neredko šokiral, hkrati pa so mu te zgodnje pesmi prinesle literarni sloves, ki se ga drži še danes. Pozneje se je postopoma oddaljeval od takšne poetike in tematike, razvil je izrazito oseben slog formalno stroge in izjemno izbrušene poezije, za katero je značilna montaža različnih elementov od mitologije, znanstvenega žargona do pogovornega tona in impresivnih liričnih podob. Te pesmi tako kot tudi poznejše pesmi v prostem verzu pogosto prežemajo globoka melanholija in občutja minljivosti, včasih pa tudi topla neposrednost, ki vdihuje njegovemu artističnemu izrazu novo kakovost in lirično intenzivnost. Izbor in prevod poezije je pripravil Brane Senegačnik.
Interpretacija Blaž Šef, režija Saška Rakef.
Literarni nokturno - Gottfried Benn: Melodije

Sorodna novica Katera je finalna peterica romanov, nominiranih za 34. nagrado kresnik?

V nedeljo, 23. junija, bodo na ljubljanskem Rožniku podelili 34. Delovo nagrado kresnik za najboljši roman preteklega leta. Žirija je izmed 185 romanov z lansko letnico izida izbrala pet finalistov, ki jih predstavljamo v radijskih Literarnih nokturnih. Ozrli se bomo tudi nazaj: prvega kresnika je za roman Kristalni čas prejel Lojze Kovačič (1928–2004), kot drugi pa je kresnika za roman Namesto koga roža cveti dobil Feri Lainšček, ki letos praznuje 65 let.

Aicelina se je umirila šele v težki železni kletki, ki je čakala, da jo potegne na dno reke. Tudi množica ljudi je utihnila, tako da je za trenutek nastala čudna tišina.
Strastni pripovedovalec Boris Kolar je svoj pustolovski roman O vinu, kozah in drugih prevarah (Goga) postavil v Provanso 13. stoletja in ga razpel vse od Bretanje do mitskega Posočja. To je obdobje po surovih verskih vojnah proti katarom, bogomilom, starovercem, sploh vsem krivoverstvom po mnenju uradne Cerkve, toda demoni in krajevna božanstva, uroki in čarovnije imajo še vedno veliko moč.
Interpretacija Matej Puc, režija Klemen Markovčič.
Literarni nokturno - Boris Kolar: O vinu, kozah in drugih prevarah

Ko ima kdo v družini rojstni dan, se na praznovanju zbere cela družina in mene po navadi doleti naloga, da pazim na majhne otroke. Glede na to, da svojih nimam, vsi mislijo, da mi s tem delajo uslugo.
Anja Mugerli je lani izdala roman Pričakovanja (Cankarjeva založba). Njen prvi roman z naslovom Spovin je izšel leta 2017, sledili sta mu zbirki kratkih zgodb. Za zadnjo z naslovom Čebelja družina je prejela nagrado Evropske unije za književnost. V romanu Pričakovanja tankočutno razgrne stisko žensk in parov, ki se spoprijemajo z neplodnostjo in postopki umetne oploditve. Anja Mugerli je bila z romanom Pričakovanja nominirana za Cankarjevo nagrado in za nagrado kritiško sito, uvrstila pa se je tudi med peterico, ki se poteguje za nagrado kresnik.
Interpretacija Darja Reichman, režija Alen Jelen.
Literarni nokturno - Anja Mugerli: Pričakovanja

Vrnil se je dan zatem. Ničesar ga ni spraševala, on pa ni ničesar rekel. Ko je v mesecih zatem ni več grabil, gnetel, grizel, je vedela, da v večerih, ko spi sama, to sedaj počenja drugim – in bila mu je hvaležna.
Pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo Pia Prezelj (Goga) je lani izdala roman Težka voda, za katerega je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec, z njim je bila nominirana za Cankarjevo nagrado, kritiško sito in nagrado kresnik. Roman je postavljen na slovensko podeželje, odlikuje pa ga poseben poetičen slog, ki temelji na ritmu znotraj povedi.
Interpretacija Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel.
Literarni nokturno - Pia Prezelj: Težka voda

Utrujen je. Ves svet je utrujen. Tudi Sonce in Luna. In zvezde. Utrujeni so tudi angeli in oblaki, ki se smejijo na zlatih slikah.
Vsebino romana Janje Rakuš z naslovom Tri barve za eno smrt (Litera) bi lahko strnili v nekaj stavkov, vseeno pa ponuja veliko izhodišč za premislek. Opazne so navezave na slikarstvo, dobesedno eksistencialno pa je vprašanje, ali je življenje brez barv vredno življenja. Odlomek z začetka romana uvaja citat režiserja Andreja Tarkovskega: "Moje filme je treba gledati tako, kot gledamo zvezde ali morje, kot občudujemo pokrajino. To ni matematična pokrajina, saj ta ne more pojasniti, kaj je človek ali kakšen je smisel življenja."
Interpretacija Urban Kuntarič, režija Klemen Markovčič.
Literarni nokturno - Janja Rakuš: Tri barve za eno smrt

Nikjer, niti v Bukovini in Galiciji niti v neznanem, mu na primer niso rekli "ravnaj po svoji vesti ..." Vpili so: "Za vero, dom, cesarja!"
Vlado Žabot je roman Gral (Beletrina) umestil v močvirnato pokrajino, v kateri se skupina zajetih vojakov skuša odkupiti iz ujetništva. Dogajanje je postavljeno v obdobje takoj po prvi svetovni vojni, a vojna s svojimi nesmiselnimi grozodejstvi, človekova nemoč proti strašni sili, njegov obup in volja po preživetju so brezčasni.
Literarni nokturno - Vlado Žabot: Gral