"Na poti do avta mi je dejal, naj svojih bikoborskih poskusov nikoli ne omenjam materi. Že brez tega ima zaradi mene dovolj sivih las. Držal sem besedo," piše v avtobiografiji Frederick Forsyth, ki je bil z osemnajstimi leti najmlajši pilot Kraljevih letalskih sil.
Pri 25 letih je postal dopisnik iz vzhodnega Berlina, nato je nekaj let preživel v Afriki in poročal o krvavi državljanski vojni v Biafri. Njegovo poročanje je bilo tako iskreno in resnicoljubno, da se je tri leta pozneje znašel brez dela in strehe nad glavo. Za preživetje se je zatekel k pisanju romanov in danes ga poznamo kot mojstra pripovedovanja napetih akcijskih zgodb. Nekaj najbolj znanih: Operacija Šakal, Zadeva Odessa, Maščevalec, Veteran. Tudi njegova avtobiografija, ki jo je naslovil Izobčenec, je izjemno napeto čtivo. Nocoj lahko ob 18.05 v oddaji Spomini, pisma in potopisi na programu Ars Radia Slovenija doživite nekaj razburljivih trenutkov. Odlomke je prevedla Mateja Perpar.
Te dni mineva tudi 180 let od rojstva Thomasa Hardyja. Sodi med najpomembnejše angleške literate 19. stoletja. Vse življenje je pisal poezijo in je sam sebe imel predvsem za pesnika. Vseeno ga bralci danes bolj poznajo kot romanopisca, avtorja realistično naravnanih literarnih del. V pisanju se je Hardy vendarle močno navezoval tudi na romantično tradicijo. S pisanjem Thomasa Hardyja smo se Slovenci seznanili razmeroma pozno, po 2. svetovni vojni, ko so bila prevedena njegova najpomembnejša dela – Čista ženska, Temno srce, Daleč od ponorelega sveta in še nekaj drugih. Thomasu Hardyju, njegovemu življenju in delu namenjamo Literarni večer v torek, 2. junija, ob 21.05 na Prvem programu. Leta 2010 ga je pripravila Rapa Šuklje.
Kuga je ždela nad mestom, ki se je skrčilo samo vase
"Čudne stvari, ki jih obravnava ta kronika, so se dogodile leta 194 … v Oranu," je stavek, ki uvaja sloviti roman o epidemiji kuge, ki ohromi francosko prefekturo na alžirski obali. "Kuga je ves september in oktober ždela nad mestom, ki se je skrčilo samo vase," piše Albert Camus, pisatelj in filozof, ki je ob Sartru najpomembnejši predstavnik eksistencializma v književnosti. Med njegovimi romani sta najbolj znana Tujec in Kuga. Roman Kuga je izdal leta 1947, pisati pa ga je začel med drugo svetovno vojno, leta 1941. Razmerje med človekom in svetom je znotraj Camusove filozofije absurdno, v romanu Kuga pa je tisto orodje, s katerim se človek lahko bori proti absurdu – solidarnost, ki jo uteleša požrtvovalni zdravnik Rieux. Roman Kuga je zanimivo branje tudi zaradi letošnje epidemije koronavirusa, zato smo za oddajo Literarni nokturno v torek, 2. junija, ob 23.05 na Prvem programu izbrali odlomek iz Camusovega romana v prevodu Jožeta Javorška.
Zlagano življenje odraslih sesuva svet
Pesnica in pisateljica Jennifer Clement, predsednica mednarodnega PEN-a, je pred leti nastopila na literarnem večeru, na katerem je bil med poslušalci tudi Tomaž Šalamun. Pesnik je po branju izrazil navdušenje nad njeno poezijo tudi z mislijo, da bi morala biti prevedena v slovenščino.
Pesnica je sicer že dvakrat obiskala Slovenijo, na knjižno objavo njenih pesmi pa še čakamo. Morda pa pesmi v Literarnem nokturnu v četrtek, 4. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) napovedujejo tudi knjižno izdajo. Nekaj jih je prevedla Neža Vilhelm.
Sedmega novembra 2019 je v Italiji izšel težko pričakovani novi roman skrivnostne pisateljice Elene Ferrante, ki je svet osvojila s tetralogijo Neapeljski cikel (2011‒2014). Prevedli so ga v petdeset jezikov, prodali pa v več kot 12 milijonih izvodov. Jeseni 2018 je bila v koprodukciji televizijskih hiš HBO in RAI posneta tudi prva sezona nadaljevanke z naslovom Genialna prijateljica v režiji Saveria Costanza, ki je letos prišla tudi na spored slovenske nacionalne televizije. Novi roman z naslovom Zlagano življenje odraslih pa je prvoosebna zgodba Ivane, ki ima na začetku knjige dvanajst let, od nje pa se poslovimo, ko je stara šestnajst let. Vmes spremljamo njeno odraščanje, ki odkriva laži odraslih, pri tem pa se ji sesuje svet, v katerega je kot otrok trdno verjela: svet, ki ga predstavljajo njeni starši, še posebej oče. V oddaji Izbrana proza v soboto, 6. junija, ob 18.05 na programu Ars lahko poslušate odlomek iz romana, ki ga je prevedla Nerina T. Kocjančič.
Kolera v Benetkah
Prav danes bi 145. rojstni dan praznoval Thomas Mann, ki je svojo slovito novelo Smrt v Benetkah objavil leta 1912, še dodatno pozornost pa je delu prinesla filmska priredba v režiji Luchina Viscontija in z Dirkom Bogardom v glavni vlogi. V noveli Mann bralce popelje v življenje uspešnega, izjemno discipliniranega pisatelja Gustava von Aschenbacha, ki ga daje ustvarjalna kriza. Na sprehodu po Münchnu Aschenbach doživi skorajda epifanični trenutek, in sicer ga popade neizmerna želja po potovanju.
Odloči se za Benetke, ki ga na neki način osvobodijo, hkrati pa v njem izzovejo novo obsesijo. Zagleda se v poljskega dečka Tadzia, za Aschenbacha ideal lepote, ki z družino letuje v Benetkah. Tesne ulice italijanskega mesta pa še zdaleč niso varne, po njih se namreč tiho širi kolera. Za Literarni nokturno v soboto, 6. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) smo izbrali odlomek, v katerem Aschenbach od zaposlenega na angleškem potovalnem uradu izve več o nevarni bolezni. Mann je leta 1911 tudi sam počitnikoval v Benetkah, kjer naj bi srečal poljsko družino in dečka Wladyslawa Moesa, zato naj bi imelo delo avtobiografski značaj. Prav tako je na realnih dogodkih osnovan motiv kolere, saj je Italija leta 1911 doživela epidemijo te bolezni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje