Tako kot na primer pripovedovalec humorne zgodbe Čehova Novoletno mučenje. Zgodbo v slovenščini beremo prvič, prevedel jo je Marjan Poljanec.

Anton Pavlovič Čehov: Novoletno mučenje

"Pograbila ga je čudne vrste panika in izpraznil je kozarec."

Karen Blixen, danska pisateljica, ki jo številni poznajo po njenem psevdonimu Isak Dinesen, je najbolj znana po knjigi Spomin na Afriko, ki je izšla leta 1937, šest let po tem, ko se je po sedemnajstih letih v Keniji vrnila v domovino. Tokrat pa nas čakajo izbrani odlomki iz zgodbe Babettina gostija. V njej Babette, francoska kuharica v izgnanstvu, začara protestantsko skupnost z večerjo, za katero žrtvuje ves svoj denar, pa tudi prihodnost. Besedilo je prevedla Tina Mahkota.

Isak Dinesen (Karen Blixen): Babettina gostija

"Tako sam že dolgo nisem bil."
Kaj je v svoj dnevnik 2. januarja 1952 napisal Edvard Kocbek, pesnik in pisatelj, prevajalec in politik? Prav v tistem času se je namreč začela gonja proti njemu. Za partijsko oblast je postal nadležen in nevaren, ker ni sprejemal hegemonije komunistov, sicer njegovih tovarišev iz osvobodilnega boja. In ko je izšla knjiga novel Strah in pogum, v kateri naj bi Kocbek nedopustno relativiziral medvojno dogajanje, se je nanj usul plaz kritik in diskreditacij, napad, ki je privedel do njegove upokojitve in popolnega izrinjenja iz javnega družbenega življenja.

Edvard Kocbek: Dnevnik 2. januarja 1952

"Entertejnment na stare teme življenja, žensk, usode, sanjaštva, delavskega razreda, kifeljcev, ljubezni in smrti"
Josef Škvorecký, eden najvznemirljivejših čeških pisateljev 20. stoletja, se v svojih knjigah inovativno ukvarja s človekom pod težo totalitarizma in pozneje z izkušnjami izseljenca, saj je po zatrtju praške pomladi leta 1968 prebegnil v Kanado. Njegova velika ljubezen je bil džez, ki ga je tematiziral tudi v svojih besedilih. V slovenščino je prevedenih pet njegovih romanov. Enega izmed njih, Inženir človeških duš, je prevedel pisatelj in glasbenik Jernej Juren, ki je tudi avtor Literarnega večera.

Josef Škvorecký: Perverzni zabavljač

"To je nedvomno resno delo, morda malce predolgo, toda v broširani žepni izdaji bi vsekakor našlo svoje bralce. A nikakor ne v zdajšnji obliki."
Velikanska razgledanost Umberta Eca in duhovite miselne povezave nasmejijo bralce tako v njegovih zgodovinskih romanih kot v satirah in parodijah. Januarja se jim bomo v oddaji Humoreska tega tedna smejali vsako nedeljo, najprej pa ob spisu z naslovom Napak prebrano, v katerem je Eco že desetletja pred izumom medmrežja prehitel vsevedne komentatorje s spletnih strani ter samozavestno ocenil Biblijo, Homerja, Cervantesa in druge klasike svetovne književnosti. Nikar ne zamudite. Besedilo je prevedel Marjan Strojan.

Umberto Eco: Napak prebrano

"Dada pa nima vonja, ni nič, nič, nič."
Avantgardne umetniške smeri z začetka 20. stoletja imajo še danes poseben naboj. Med najradikalnejše je sodil dadaizem, ki je nastal v Zürichu leta 1916 in se nato razširil po vsej Evropi. Predstavniki tega gibanja so zanikali vso dotedanjo umetnost, pripadali pa so mu zelo raznoliki ustvarjalci in ustvarjalke z umetniških področij, kot so poezija, slikarstvo, glasba in gledališče. Predstavili bomo široko paleto njihovega literarnega ustvarjanja. Pesmi in prozna besedila je prevedel Aleš Berger.

Dadaizem

"Življenje je naprava, ki iztrga bit."
Leta 1972 rojeni francoski pisatelj Mathias Énard svoje romane najpogosteje umešča v arabski svet, v njih pa odpira vprašanja identitete in razmerja med Vzhodom in Zahodom, med orientalizmom in humanizmom. V ospredju oddaje sta romana Ulica tatov in Kompas, za katerega je Énard leta 2015 prejel Goncourtevo nagrado. Predlogo za oddajo je pripravila Urša Jernejc.

Mathias Énard: O tujstvu in prepojenosti zahoda z vzhodom