"Povsod okrog nas je Versailles. Čeprav Ludvika XIV. ni več, svetu še vedno in nič manj brezobzirno in megalomansko vladata razkošje in denar."

24. novembra 2022 je umrl francoski pisatelj Christian Bobin, star 71 let. V Franciji velja za eno najbolj poetičnih peres, a za njegovim na videz lahkotnim pisanjem se skriva trdna drža, njegovo presojanje je natančno in neprizanesljivo. Slovenci imamo več Bobinovih knjig prevedenih, kot so Najnižji, poetični roman o Frančišku Asiškem, ki je bil nagrajen in zelo priljubljen, pa knjige kratke proze, kot so Šibkost angelov, Za vedno živa, Vsi so zaposleni. Leta 2009 je izšel njegov roman Ruševine neba, v katerem s kratkimi fragmenti, refleksijami, poetičnimi utrinki neusmiljeno razgalja vladavino Ludvika XIV. kot poosebljenje megalomanske in brezobzirne diktature oblasti in denarja. V ta čas je segel, da bi lahko videli, kaj se dogaja okrog nas. V Literarnem nokturnu odlomek romana Ruševine neba v prevodu Nadje Dobnik interpretira Primož Pirnat.

Sorodna novica Poslovil se je Hans Magnus Enzensberger, eden najvplivnejših evropskih političnih mislecev

"... kar počneš, je brezizhodno. dobro! / doumel si to, priznaj, / toda nikar se s tem ne sprijazni …"

Drugi velikan evropske in svetovne književnosti, ki je preminil novembra, pa je nemški pesnik, esejist, prevajalec, urednik in mislec Hans Magnus Enzensberger. V svojem življenju – rodil se je leta 1929 – je pomembno zaznamoval kulturno in družbeno življenje v nemškem jezikovnem prostoru. Napisal je več kot 70 knjig, njegova dela so prevedena v približno 40 jezikov – tudi v slovenščino. Že leta 1970 je Niko Grafenauer prevedel njegovo zbirko z naslovom Zagovor volkov, leta 2006 je prav tako v Grafenauerjevem prevodu izšla njegova pesniška zbirka Ode in svarila, pred desetletjem, ko je bil Hans Magnus Enzensberger gost Maribora – Evropske prestolnice kulture, so izšla njegova Izbrana dela, dve leti pozneje pa še knjiga Zoprna lirika: prva pomoč za bralce v stresu. V njegov poklon je bil na sporedu Prvega programa Literarni večer, ki ga je leta 1980 – takrat je Enzensberger prejel zlati venec na Struških večerih poezije v Makedoniji – pripravil Niko Grafenauer, režiral pa ga je Janez Pipan. Pesmi in besedila v njem interpretirajo dramski igralci Brane Grubar, Aleš Valič, Jerica Mrzel in Silva Čušin.

"Drug ti je v skrbno nastavljene mreže / nestanovitno zasačil srce; / vendar na mene še nekaj te veže, / kaj da je, komaj med nama se ve."

3. decembra 1800 se je rodil France Prešeren, dvesto let pozneje pa smo prvič na ta dan zaznamovali Ta veseli dan kulture, ko kulturne ustanove brezplačno odprejo svoja vrata obiskovalcem. Literarni nokturno, ki je bil ob tej priložnosti na sporedu, je poimenovan po Prešernovi pesmi Sila spomina, to in pet drugih pa je leta 1996 v oddaji interpretiral eden naših najodličnejših interpretov Slavko Cerjak.

"Vse: kamor greš in kar počneš, mi je v veselje, / pa naj skrbnó prijatelje spodbujaš zveste, / vrlini hvalnice zaslužene pojoč; / pa naj pokvarjenost, kot si zasluži, grizeš: / nalahno, zvito, vsem neumnostim v posmeh …"

V izredno obsežnem korpusu pisem Francesca Petrarce, napisanih v latinščini, so tudi pisma, ki jih je znameniti pesnik, a tudi "oče humanizma", naslovil na velika imena antične književnosti. V njih se svojim namišljenim sogovornikom klanja, jih občuduje in hvali, a se jim včasih tudi čudi, jim zastavlja ostra vprašanja in jih celo graja. Dve med njimi, še posebej zanosni in slavilni, sta napisani tudi v verzih. Naslovljeni sta seveda na dva pesnika: na kralja vseh lirikov, Kvinta Horacija Flaka, in na prvaka epske poezije, Publija Vergilija Marona. Vsakemu je pisal, kot se za pesnika spodobi, v zanj značilnem metru: Horaciju v malem asklepiadu (Asclepiadeus minor), Vergiliju v daktilskem heksametru. Prvo pismo je za Literarni nokturno prevedel Brane Senegačnik.

"Posebno meni bi se zdelo pusto, če bi letos Miklavža kar preskočili. Dolgo sem premišljala, potem pa sem se domislila nekaj veselega. Posvetovala sem se s Pimom, pred tednom dni sva se lotila dela in za vsakega spesnila pesmico."

Začetek decembra je za marsikoga pri nas v znamenju miklavževanj. Ta so pri nas namenjena predvsem otrokom, medtem ko je na Nizozemskem tako imenovani Sinterklaas družinski praznik – celo bolj kot božič. Med drugo svetovno vojno so miklavževali tudi nesrečni Judje iz družin Frank in van Pels – deklica Ana Frank jo imenuje van Daan – v znamenitem amsterdamskem skrivališču. Njene zapiske iz dnevnika v Literarnem nokturnu interpretira Darja Reichman.

"Vi ste povodi. Vi ste vzroki. Vi ste sprožilni moment. Vi ste vir besed. Vi ustvarjate igro in nasprotnike. … Vi ste zlobneži in junaki te igre."

Nobelovec Peter Handke v teh dneh praznuje 80 let. Odločitev, da mu podelijo Nobelovo nagrado, je leta 2019 naletela na oster odziv in ogorčenje v literarni, širše kulturni in politični javnosti. Handkeju so očitali predvsem to, da se je v vojni v nekdanji Jugoslaviji tako jasno in dosledno opredelil in postavil na stran agresorja; do konca je zagovarjal srbskega predsednika Slobodana Miloševića in celo govoril na njegovem pogrebu. Handkejeva politična stališča so vrgla senco tudi na njegovo literarno ustvarjanje in zameglila pogled nanj. V Literarnem večeru na Prvem programu poglede nanj odstira Alexandra Natalie Zaleznik. Oddaja je nastala leta 2012, besedila v njej pa interpretirata Uroš Smolej in Brane Grubar.