Knjigo sta izdala Slovenski dom v Zagrebu in Svet slovenske nacionalne manjšine mesta Zagreb, portretov slovenskih umetnikov pa so se lotili poznavalci gledališke umetnosti Branko Hećimović, Marija Barbieri in Henrik Neubauer.

Borštnik kot igralec in režiser
Tesnejše sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi gledališčniki se je po Hećimovićevih besedah na predstavitvi monografije v Slovenskem gledališkem muzeju začelo s prihodom Ignacija Borštnika. Igralca in njegovo ženo Zofijo Borštnik Zvonar je v 90. letih 19. stoletja k sodelovanju povabil novoimenovani intendant hrvaškega narodnega gledališča Stjepan Miletić.

Hećimović, ki je napisal portrete slovenskih dramskih igralcev, je Borštnika označil za igralca z neizbrisno veličino, ki je bila vidna v vlogah, kot je Hamlet. Kot režiser je Borštnik med drugim na oder postavil izvirno slovensko burko Janka Kersnika in Josipa Jurčiča Berite novice, pozneje pa tudi dela Ivana Cankarja.

Za Polakovo petje to, kar je za druge dihanje
Operno pevko Irmo Polak je po mnenju avtorice opernega dela monografije Barbierijeve hrvaško občinstvo tako vzljubilo, da bi danes verjetno po priljubljenosti prekosila celo Severino. Razlog za prihod Polakove v Zagreb ni znan, saj je zelo skrivala svoje zasebno življenje, je pa že takoj osvojila zagrebško občinstvo. Polakova je o svoji ljubezni do petja nekoč povedala, da je zanjo petje to, kar je za druge dihanje. Imela je tudi po 25 nastopov na mesec, iz katerih je po avtoričinih besedah vela "izredna muzikaličnost čarobne pojavnosti".

"Hrvaške opere ne bi bilo brez slovenskih tenoristov," je še povedala Barbierejeva in izpostavila imena, kot so Fran Gerbič, Josip Rijavec, Mario Šimenc in Josip Gostič, zadnji je bil skoraj četrt stoletja prvak hrvaške narodne opere. Med basisti je za "umetnika pred svojim časom" označila Josipa Križaja.

Izšle bodo še tri knjige o Slovencih na Hrvaškem
Henrik Neubauer, ki je v knjigi poskrbel za portrete baletnikov in baletk, je povedal, da brez Štefana Suhija ne bi bilo zlate dobe baleta v Osijeku. Suhi, ki je v tja prišel na povabilo intendanta osiješkega gledališča Hinka Tomašiča, je v desetih letih je prispeval več kot 20 samostojnih baletnih del in dvignil raven baleta na zavidljivo raven, ki je gledališče po njegovi smrti ni nikoli več doseglo. Med pomembnimi slovenskimi baletniki je Neubauer omenil še Maksa Kirbosa, Staneta Lebna, Štefana Furijana in Matejo Pučko Petković.

Urednik monografije Slovenski umetniki na hrvaških odrih in predsednik Slovenskega doma v Zagrebu Darko Šonc je povedal, da je monografija del širšega projekta, v sklopu katerega bodo izdali še tri dela o Slovencih, ki so zaznamovali področja hrvaškega slikarstva, športa in znanosti.