KNJIŽNI SEJEM ZAPRL VRATA

Drugo leto morda sledi širitev čez meje

Slovenski knjižni sejem, ki je predstavil sodobne trende literarnega sveta, je zaprl svoja vrata.

Na stotine knjig v preddverju Cankarjevega doma.

Zadnji dan že 20. izvedbe srečanja slovenskih knjižnih založnikov sicer ni bilo več spremljevalnih dogodkov, ki so popestrili dogajanje na sejmu, vendar se ob množici razstavljenih knjig obiskovalci preprosto niso mogli dolgočasiti.

Organizatorji z vizijo
Čeprav se je prireditev komaj dobro sklenila, pa so oči organizatorjev že uprte v prihodnost. Upravni odbor sejma pod vodstvom Rudija Zamana je ugotovil, da je bil razvoj prireditve v zadnjih letih izjemen. Zato popestritev ponudbe sejma, ki ga vsako leto priredita Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije - GZS in Cankarjev dom, s sodelovanjem tujih založb ocenjujejo kot logično pot nadaljnjega razvoja sejemskega dogajanja.

Za laike in stroko
V prvih petih dneh osrednjega slovenskega knjižnega dogodka se je v prostorih preddverja Cankarjevega doma zvrstila vrsta zanimivih dogodkov. Nekateri od njih (33 debatnih kavarn) so obiskovalcem zgolj skušali približati čarobni svet literature, drugi (Založniška akademija) so postregli z bolj strokovnimi vsebinami, ki navdušujejo poznavalce založništva, v prenekateri razpravi pa so sodelujoči postregli z zanimivimi zaključki, ki so ponudili nov pogled na nekatere od večno prisotnih vprašanj v knjigotrškem poslu.

Nekaj izjemnih knjižnih novosti
Med vrhunce dogajanja na razstavnem in prodajnem sejmu je bila zagotovo novinarska konferenca, na kateri je Mohorjeva družba predstavila Platonova zbrana dela, ki so eden največjih prevajalskih dosežkov zadnjh let na Slovenskem. Le malo manj zanimiv pa je bil pogovor, v katerem je sodelovala tudi Svetlana Makarovič, ki je pri Centru za slovensko književnost nedavno izdala svoje časopisne kolumne.

Prispeva knjižni sejem k razvoju bralne kulture?
Po odzivih javnosti in množicah obiskovalcev, ki so vsak dan priromale v prostore slovenskega kulturnega hrama, se za prihodnost slovenskega knjižnega sejma ne gre bati. Upamo lahko le, da se bo nekajdnevno navdušenje za knjigo odrazilo v bolj pogostem poseganju po literarnih izdelkih tudi v času, ko nanje ne opominjajo mediji.