Virtualna knjižnica Slovenija COBISS/OPAC uporabnikom ponuja dve različni storitvi: klepet s knjižničarjem ali odgovor po eletronski pošti. Klepet s predstavnikom visokošolske ali splošne knjižnice ter Instituta informacijskih znanosti Izum poteka vsak delovni dan od 9.00 do 15.00, celoten klepet pa uporabniki dobijo tudi prek elektronske pošte. Vprašanja je mogoče zastavljati tudi prek e-pošte, kamor uporabnik v 24 urah dobi tudi odgovor, je za MMC pojasnila koordinatorka projekta pri Izumu Marta Seljak.

Vsak dan trije dežurni
Za uporabnike, ki odgovor glede gradiva potrebujejo takoj, je najprimernejši klepet, pri katerem se je mogoče obrniti na predstavnika splošne ali visokošolske knjižnice ter na Izum. Pri storitvi sodeluje po pet splošnih in visokošolskih knjižnic, merilo pri izbiri pa je bila njihova velikost, je povedala Seljakova in dodala, da se o sodelovanju pogovarjajo še s tremi knjižnicami. Vsak dan je dežuren eden od predstavnikov Izuma ter splošne in visokošolske knjižnice, ki so se za odgovarjanje posebej usposabljali.

Storitev za konkretna vprašanja
Nanje je mogoče nasloviti najrazličnejša vprašanja o knjižničnem gradivu, vendar pa sodelujoči opozarjajo, da je treba postavljati konkretna vprašanja in ne vprašanj tipa "Kaj pa vi menite o ...?" Do hitrega odgovora lahko pomaga tudi uporabnik sam, če problem opredeli čim bolj natančno, koristna pa je tudi navedba virov, v katerih je že iskal, da knjižničar/informator njegovega iskanja ne bi ponavljal.

Ideja se je rodila v Mariboru
V tujini podobne storitve poznajo že štiri ali pet let, pri nas pa je uporabnikom na voljo od 1. 1. 2005. Pobuda zanje je prišla na enem od srečanj predstavnikov Izuma ter knjižničarjev, ko so v tujini uveljavljeno storitev tudi za Slovenijo predlagali v Mariborski knjižnici. Izum je pripravil predlog, ki so ga večkrat pretresli s knjižničarji, in storitev je bila na voljo, je rojstvo knjižnične spletne pomoči opisala koordinatorica pri Izumu.

Največ vprašanj za visokošolske knjižnice
Seljakova je povedala, da so od januarja lani do septembra letos odgovorili na nekaj več kot 4.000 vprašanj, od tega na 2.221 vprašanj prek elektronske pošte, na 1.918 pa prek klepetov. Največ vprašanj, 1.629, je bilo naslovljenih na visokošolske knjižnice, 1.453 na splošne knjižnice, 1.057 pa na Izum, ki projekt tudi usklajuje. Seljakova je dejala tudi, da bi lahko odgovorili na še več vprašanj, a zdi se, da uporabniki storitve sploh ne poznajo, kar sklepa po statistiki vprašanj. Največ jih je bilo takoj po vzpostavitvi storitve 1. januarja lani, nato je število upadlo, povišalo pa se je spet po 1. juliju letos, ko so storitev dodali na COBISS.

Mateja Tušek